“Ko naslednjič slišite besedo reforma iz ust Golobove vlade, se primite za denarnice,” je bilo sporočilo enega od voditeljev nove oddaje na televiziji Nova24TV, Jožeta Biščaka. Večer v kavarni Hayek je nova oddaja, ki jo boste lahko spremljali na naši televiziji. Ime je dobila po istoimenskem blogu, ki je ime dobil po avstrijskem ekonomistu Friedrichu von Hayeku. Voditelja bosta v oddaji poskušala razbijati socialistične mite o ekonomiji in na konkretnih primerih pokazati, zakaj levičarske ideje v ekonomiji ne delujejo. Ni pa to slovenska posebnost, saj kot je dejal Biščak, cela Evropa počasi drsi v socializem. Tudi države zahodne Evrope, po katerih se je Slovenija včasih zgledovala in so bile vzor demokracije in svobode, in ker današnji čas zaznamujejo nekatere novodobne postsocialistične vrednote, se bosta v naslednjih oddajah med drugim voditelja posvetila tudi temu.
Ker je to prva oddaja Večer v kavarni Hayek, se je voditeljema zdelo pomembno, da jo za to namenita fundamentalni in izredno pomembni temi za Slovenijo v tem trenutku. Kot je dejal voditelj Mitja Iršič, “se s to tematiko Slovenija ukvarja že od leta 1991, in sicer so to ekonomske reforme.” Reforma je beseda, ki je v splošnem večini ljudi znana, vendar se le malo ljudi zaveda, da v ožjem ekonomskem smislu beseda reforma pomeni deregulacijo, debirokratizacijo in umik države iz gospodarstva, kar je ključnega pomena.
Iršič se uvodoma za obrazložitev “reforme” vrne v leto 1983, ko so jugoslovanski komunisti ostali brez denarja, ostalo jim je le še nekaj mesecev za pokojnine in plače javnih uslužbencev in za plače ljudi v gospodarstvu, ki je bilo takrat v državni lasti. Iz tega razloga so se obrnili na mednarodne upnike, saj bi v primeru bankrota prišlo do kolapsa države. Ti so pristali, vendar pod določenimi pogoji – niso želeli več kreditirati socializma, sprejeti bi morali ekonomske reforme, “debirokratizacijo, izstop države iz gospodarstva, prostotržne reforme in komunisti niso imeli druge možnosti, kot da sprejmejo,” je pojasnil Iršič in dodal, da reforme niso nekaj, kar bi države z odprtimi rokami sprejele, saj vplivajo na konkretno porazdelitev denarja države. “Si pa vlada Roberta Goloba reforme predstavlja povsem drugače,” je še povedal Iršič.
Biščak se strinja, da si je glede na povedano, Golobova vlada zelo velikopotezno zastavila reforme, spomnil je, da jih je kar nekaj: “davčna, zdravstvena, stanovanjske, plačne”. Ob tem komentirata reformo plačnega sistema v javnem sektorju, kjer pravzaprav ni šlo za reformo ampak višanje plač javnim uslužbencem. To je težavno že samo s tega vidika, da tam ni meril za uspešnost, kot je to v zasebnem sektorju, kjer so plače bolj prilagojene realnosti, “v Sloveniji pa velja neka doktrina, da je javni sektor gonilo razvoja, kar je bizarna izjava, ki velja v Sloveniji.
Ljudi se še vedno držijo definicije reform v socialističnem smislu
Druga opevana reforma je stanovanjska reforma. “Vsi vemo, da je Golobova vlada na začetku obljubljala 30 tisoč stanovanj, potem 20 tisoč, 10 tisoč in na koncu so pristali na 3 tisoč stanovanj, ampak nepremičninski trg in trg stanovanj je nekaj, kamor se država ne bi smela vtikati, saj vedno povzroči samo škodo,” je zatrdil Biščak in opomnil na finančno krizo leta 2008, ko je bila pretirana regulacija nepremičninskega trga in ravno to je finančno krizo povzročilo, “vsak ki se malce poglobi v to, bo videl, da je tako,” meni Biščak. Poleg diskusije o reformah in ekonomski svobodi, ki sta jo imela voditelja med seboj, pa sta o tem povprašala tudi mimoidoče na ulici. Sodeč po njihovih odgovorih jih večina približno ve, kaj naj bi reforme bile, po mnenju Iršiča pa je zmotno njihovo mišljenje, da so “reforme vedno spreminjanje na bolje za posameznika s strani države,” pri čemer gre za staro socialistično miselnost, ki pa nima nič skupnega s pravimi ekonomskimi reformami.
Pravi čas reform je bil po osamosvojitvi
Pravi čas za reforme je po mnenju Biščaka izgubljen, saj bi se po njegovem mnenju te morale zgoditi po osamosvojitvi, ko smo iz socialističnega gospodarstva prešli v prosto tržno gospodarstvo. Tukaj omeni primerjavo z Estonijo, ki ima približno enako zgodovino, saj sta bili obe 50 let pod komunizmom in okupirani. Slovenija je bila sicer malo bolj razvita, sta pa državi šli po različnih poteh. “Ko se je takratna vlada LDS Janeza Drnovška odločila za gradualistični pristop oziroma postopno tranzicijo centralnoplanskega gospodarstva v prosto tržno gospodarstvo, je Estonija naredila ostre reze in zato je danes v boljšem položaju,” je dejal Biščak.
Kar se tiče davčne reforme in Golobove napovedi o obdavčitvah nepremičnin in premoženja, Iršič meni, da je ljudem zelo blizu ta misel, da se “bogatim vzame in daje revnim, da bodo s tem konceptom opravičili celo krajo, saj se spomnimo Robina Hooda,” opomni Iršič, na kar Biščak komentira pomembo dejstvo: “Če bomo ostali brez bogatih ljudi, bodo na koncu vsi ostali brez vsega,” je dejal. V nadaljevanju sta na konkretnem primeru predstavila svoje trditve. Vse skupaj, kar bo obdavčeno, pa po mnenju Iršiča ne bo dovolj za Golobovo vlado, saj bo ta vzela še več.
V zadnjem delu oddaje sta za definicijo ekonomske reforme povprašala tudi gosta, nekdanjega finančnega direktorja verige trgovin z modnimi oblačili in člana britanskega inštituta za ekonomska vprašanja, Keitha Milesa, in kaj je zanj dobra oziroma slaba ekonomska reforma. “Mislim, da obstaja osnovno načelo za vsako reformo, zlasti za gospodarske reforme, in to je, da dobre reforme zmanjšajo birokracijo, slabe reforme pa jo povečajo in povečajo stroške, kar je še posebej negativno za mala in zagonska podjetja,” je povedal Miles in pri tem kot primer uporabil podjetje Akrapovič. “Ne morete si predstavljati, da bi nekdo drug, kot je Akrapovič, začel v Sloveniji v garaži delati na nečem tako izjemnem, če je v Sloveniji toliko predpisov.”
Ana Horvat