Vrhunec poletne sezone pomeni tudi večjo gnečo na slovenskih avtocestah proti morju, s tem pa večje tveganje za prometne nesreče. Na AMZS in direkciji za promet voznike opozarjajo na strpnost in previdnost, sploh v primeru nesreč, ko morajo včasih po več ur čakati v dolgih kolonah v hudi vročini. V teh dneh na slovenskih avtocestah, zlasti na “primorki”, beležimo večje število prometnih nesreč in zastojev; v torek popoldne je tovornjak trčil v stoječe pokvarjeno vozilo na počasnem pasu, pri čemer k sreči nihče ni bil huje poškodovan, v sredo pa so se na primorski avtocesti zgodile še tri prometne nesreče, v katerih pa udeleženci prav tako niso utrpeli resnejših telesnih poškodb, čeprav se je znova zgodil nalet tovornega vozila v osebno vozilo s prikolico, ki je stalo na odstavnem pasu. So pa imeli precej dela v sredo reševalci, da so uspeli med kolono vozil, v kateri se veliko voznikov še vedno ne zna umakniti in narediti prosto pot za t. i. reševalni pas, priti na kraj nesreče in oskrbeti ponesrečence.
Videoposnetek, ki so ga objavili na socialnem omrežju člani Zavoda reševalni pas, prikazuje pot reševalnega vozila do nesreče na primorski avtocesti med priključkoma Logatec in Vrhnika v smeri Ljubljane, sliši pa se nervozno vzdihovanje voznika, ki ne more priti mimo nekaj napačno postavljenih vozil, ki kljub očitni nesreči in več intervencijskim vozilom, ki so bila poslana na kraj nesreče, niso bila pravilno razvrščena, da bi nastal prostor za t. i. reševalni pas in prehod reševalcev. Kot je razvidno iz posnetka, se niso zganili predvsem vozniki tovornih vozil, čeprav so imeli dovolj časa, da bi se pravočasno zvrstili na stran. Sledila je vzvratna vožnja na silo, zaradi česar so reševalci zapravili precej časa, preden so lahko zapeljali mimo. “Izgubljene sekunde in minute, upamo, da ne usodno izgubljene! #ozaveščamo #skupaj #rešiživljenje #ZavodReševalniPas #LevoDesno #reševalnipas,” so zapisali na Twitterju.
O tem, kakšna je sicer kultura voznikov na slovenskih cestah in ali je podobnih primerov, ko reševalci ne morejo neovirano v čim hitrejšem možnem času pripeljati na kraj nesreče, smo se pogovarjali z Anžetom Albrehtom iz Zavoda reševalni pas za izobraževanje in varnost v prometu. Albreht pravi, da imamo vse več dobrih in zglednih primerov razvrščanja ob zastojih na avtocestah, vendar še vedno absolutno premalo, predvsem pa pogrešajo ustvarjanje reševalnega pasu ob vsakem zastoju oziroma kadar nam hitrost na avtocesti pade pod 60 km/h.
“V zadnjih šestih letih napredek je, vendar današnji primer ponovno kaže, da umika na skrajne robove vozniki še vedno nimamo v podzavesti. Torej, kadarkoli nam hitrost v koloni pade pod 60 km/h, se moramo že umikati na skrajne robove. Tudi ob vsakodnevnih jutranjih konicah na primer, saj lahko intervencijske službe hitijo na nek dogodek in se morajo ravno tako v čim krajšem možnem času prebiti preko zastoja,” pojasnjuje Albreht.
Pravilo zlate ure reševalcem nalaga, da morajo poškodovanca v eni uri od nesreče spraviti na operacijsko mizo
“Če pa smo na tej poti kot reševalci še dodatno ovirani, pa je to še toliko slabše. Ob poškodbah reševalci upoštevamo pravilo zlate ure, kar je čas od nastanka poškodbe do prihoda poškodovanega na operacijsko mizo, in če se postavimo v situacijo, v kateri reševalci od klica do prihoda na kraj dogodka porabijo 15 minut več, kot bi sicer, je zlata ura nekje od Logatca ali Postojne do Ljubljane in operacijske mize nedosegljiv cilj,” je še povedal Albreht.
Voznikom v Zavodu reševalni pas sicer svetujejo, da se predvsem v poletnem času, ko so ceste polne, zbranost pa je slabša, pred potjo pozanimajo o stanju na cestah, na pot pa naj se podajo z veliko tekočine in se predvsem opremijo z veliko strpnosti. V primeru zastojev pa naj se vedno pravilno razvrstijo na skrajne robove, saj nikoli ne vemo, komu hitijo reševalci na pomoč, morda celo kakšnemu od naših prijateljev ali svojcev.
T. F.