Na posameznih območjih navidezno rajskih Maršalovih otokov je radioaktivno sevanje do kar 1.000-krat močnejše od tistega v neposredni bližini černobilske jedrske elektrarne. To je posledica jedrskih poskusov, ZDA so jih na tem območju izvedle kar 67, med njimi so tukaj preizkušali celo vodikove bombe.
Na videz rajsko otočje na območju republike Maršalovi otoki, ki je sicer neodvisna od leta 1986, v Tihem oceanu skriva srhljivo nevarnost, ki na prvi pogled ni vidna. Na tem območju so namreč na atolih Bikini in Enewetak med letoma 1946 in 1958 potekali ameriški jedrski poskusi, v tem obdobju pa so izvedli kar 67 jedrskih eksplozij. Sprva so na območju testirali tipične plutonijske bombe, kakršni sta razdejali Hirošimo in Nagasaki, a te so po moči kakor petarde v primerjavi z bombami, ki so sledile.
Radioaktivno sevanje veliko višje od tistega v neposredni bližini černobilske nuklearke
Že leta 1952 so na območju odvrgli prvo vodikovo bombo, ki so jo poimenovali Ivy Mike. Kot poroča portal Express, so na 11 otokih raziskovalci našli visoke koncentracije americija 241, cezija 137 ter plutonija 238, 239 in 240, na štirih otokih pa je izmerjena raven kar med 10- in 1.000-krat višja od tiste v neposredni bližini jedrske elektrarne Černobil.
Maršalovi otoki že leta 1956 razglašeni za najbolj z radiacijo kontaminirano območje na svetu
Ameriška agencija za jedrsko energijo je že leta 1956 Maršalove otoke razglasila za najbolj kontaminirano območje z radiacijo na svetu. Čeprav je bilo na otočju izvedenih 67 jedrskih poskusov izmed vseh 1.054, kolikor so jih ZDA v celoti izvedle v času oboroževalne tekme glede na uradne podatke, je bilo na tem območju sproščena več kot polovica skupne energije, oddane z jedrskimi poskusi. V letu 1960 so ZDA območje razglasile kot varno in nekaj družin se je v tem času vrnilo na Bikini, a so se leta 1978 morale spet odseliti. Okrog 600 nekdanjih tamkajšnjih prebivalcev in potomcev zdaj živi na otoku Kili, kjer pa so razmere za življenje vse prej kot idealne.
Atol Bikini danes popolnoma neprimeren za bivanje, prebivalci Maršalovih otokov obolevajo za rakom
Na atolu Bikini danes ni stalnih prebivalcev, oskrbuje ga le pet skrbnikov. Vlada ZDA je morala po jedrskih testih vzpostaviti skrbniški sklad, iz katerega prizadetim prebivalcem letno plačuje 550 ameriških dolarjev odškodnine in pokriva njihove zdravstvene stroške. Po navedbah nekaterih virov naj bi bila med tistimi, ki so se nahajali v bližini jedrskih poskusov, pri ženskah pojavnost raka na materničnem vratu 6-krat višja od tiste v celinskih ZDA, pri moških pa je na Maršalovih otokih umrljivost za rakom na pljučih kar 4-krat višja od tiste v ZDA.
Večina atola Enewetak naj bi bila naseljiva med letoma 2026 in 2027, a velike težave se obetajo zaradi klimatskih sprememb
Na atolu Enewetak živi nekaj čez 600 stalnih prebivalcev, ZDA pa so pričele začele čistiti kontaminirano zemljo s kalijem, tisto, ki je ni bilo mogoče očistiti, pa so odvozili. Strošek takšnega čiščenja je že presegel 100 milijonov ameriških dolarjev, okoli kraterja, ki je nastal po poskusu Kaktus, pa so zgradili kupolo, vredno več kot milijardo dolarjev. Oblasti zdaj trdijo, da bo večina otoka naseljiva med letoma 2026 in 2027. Velik izziv bodo za območje tudi klimatske spremembe, Australian Broadcasting Corporation je novembra 2017 namreč poročala, da zaradi naraščajoče gladine morja voda vdira pod kupolo, s tem pa odteka radioaktivni material.
Prebivalce okoliških atolov zaliva radioaktiven dež, po morju pa plavajo mutirani morski psi
A tudi na bolj oddaljenih atolih razmere niso dosti boljše. Na atolu Rongelap, ki je od Bikinija oddaljen 152 kilometrov, danes živi še 79 ljudi, ki so verjeli, da so na varnem, a izkazalo se je nasprotno. V tem času so jih zalivale radioaktivne padavine, podobno kot se to dogaja tudi prebivalcem atola Utirik, ki je od Bikinija oddaljen kar 483 kilometrov. Znanstveniki so v morju na najbolj kontaminiranih območjih presenečeni odkrili veliko število tun, mutiranih morskih psov, različnih že dolgo ne videnih vrst rib ter koral, ki se po velikosti lahko primerjajo z avtomobili.
Rok Krajnc