Predsednik vlade Marjan Šarec ima dokazano težave s spominom. Še preden se je usidral na Gregorčičevi, je namreč trdil, da je napaka, da je vojska sploh v enotnem plačnem sistemu z ostalim javnim sektorjem. “To je ena izmed velikih težav,” je trdil na soočenju na nacionalki. Čeprav je Šarec zdaj na oblasti, pa doslej ni bilo narejenega ničesar v smeri, da bi se ta velika težava odpravila.
Poslanka SDS Jelka Godec in kandidatka za evropsko poslanko Alenka Forte, predsednica odbora za zdravstvo pri strokovnem svetu SDS, sta prejšnji teden na novinarski konferenci spregovorili o zahtevi za izredno sejo Državnega zbora RS, na kateri bi sprejeli priporočila v zvezi z anomalijami v sistemu plač v javnem sektorju. Ob tem sta pozvali vlado, da naj pripravi analizo sistema plač v javnem sektorju z vidika njegove vzdržnosti in konsistentnosti ter konkretne predloge ukrepov za ureditev anomalij v sistemu plač v javnem sektorju tudi z možnostjo izločitve zdravstvenih delavcev in pripadnikov Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema.
Največje anomalije na področju obrambnega in zdravstvenega sistema
“Enotni plačni sistem, kot ga poznamo danes, velja od leta 2008, vzpostavljen je bil z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, s široko podporo socialnih partnerjev,” je uvodoma dejala Godčeva in dodala, da je bil enotni plačni sistem sprejet z mislijo, da bo omogočal enako plačilo za primerljivo delo, transparentnost plačnega sistema in stimulativnost plač. “Že takrat je bilo rečeno, da se bo sistem spremljalo in da se ga bo v primeru, če ne bo idealen in če bo prihajalo do odklonov in anomalij, skušalo spremeniti v dobro zaposlenih,” je spomnila. Nato je dejala, da po dobrih desetih letih ugotavljamo, da enotni plačni sistem na določenih področjih povzroča veliko nezadovoljstva med zaposlenimi, predvsem v tistem delu, ko gre za nagrajevanje delavcev, za stimulacijo zaposlenih v javnem sektorju in za povečan obseg dela za preobremenjene. “Največje anomalije, odstopanja in opozarjanja pa so na področju obrambnega in zdravstvenega sistema v Sloveniji.”
[ENOTNI PLAČNI SISTEM] Naj spomnimo predsednika vlade @sarecmarjan na njegovo izjavo, preden je prišel na Gregorčičevo: "To je napaka, da je @Slovenskavojska v enotnem plačnem sistemu."
Lahko zato pričakujemo podporo našemu priporočilu? ⏩⏩⏩https://t.co/1H4kgjZ21z pic.twitter.com/Fh1ksWU3un— SDS (@strankaSDS) May 13, 2019
Po besedah Godčeve so zadeve v Slovenski vojski, ki je že nekaj let zapovrstjo ocenjena z negativno oceno, kritične že nekaj let, enako negativno oceno pa si od bolnikov, zdravnikov in preostalih državljanov zasluži slovensko zdravstvo, pa čeprav si vladajoča koalicija o tem zatiska oči. “Slovenska vojska je za primer miru pripravljena dobro, tako kot je slovensko zdravstvo dobro za zdrave ljudi. Če pa bi prišlo do vojne situacije, je naš obrambni sistem slab, slab pa je tudi sistem za bolne,” je bila jasna poslanka največje stranke v državnem zboru. “Menimo, da je potrebno več sprememb narediti predvsem v vzpostavitvi ustreznih razmerij med plačnimi razredi in za spodbujanje nagrajevanja, ki bi omogočalo, da so bolj učinkoviti zaposleni bolje plačani,” je dejala in dodala, da potrebujemo ustrezen sistem, ki bo omogočal objektivno ocenjevanje, variabilni del plače pa bo sestavljen kot del plače iz naziva višje produktivnosti, s čimer se bo spodbujalo zaposlene v javnem sektorju.
V zvezi z anomalijami v sistemu plač v javnem sektorju poslanska skupina SDS predlaga, da državni zbor sprejme priporočilo, s katerim bi bi bilo vladi naloženo, da v roku treh mesecev pripravi analizo sistema plač v javnem sektorju z vidika njegove vzdržnosti in konsistentnosti ter konkretne predloge ukrepov za ureditev anomalij v sistemu plač v javnem sektorju tudi z možnostjo izločitve zdravstvenih delavcev in pripadnikov Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema in jih predstavi Državnemu zboru RS. Neizpodbitno dejstvo namreč je, da je enotni plačni sistem na področju obrambe nepravičen, saj imajo poklici znotraj obrambnega resorja specifične naloge, ki jih enotni plačni sistem ne priznava in tudi ne razlikuje, kar posledično prispeva k temu, da se zaposlene plačuje na nepravičen način. Zakon o obrambi in zakon o službi v Slovenski vojski zelo natančno in jasno zapoveduje naloge in oblike dela, ki jih v drugih delih javnega sektorja ni, tako tudi po mnenju sindikatov zaposleni niso pravilno ovrednoteni glede plač. Godčeva je ob tem dodala, da se tako Slovenska vojska kot tudi slovensko zdravstvo soočata s pomanjkanjem kadra, kar bi bilo moč spremeniti s spremembo enotnega plačnega sistema.
V zdravstvu ogromno anomalij in odklonov
Tudi na področju zdravstva je po besedah poslanke anomalij in odklonov ogromno. “Zmanjšujejo se učinkovitost, kakovost, dostopnost. Mladi zdravniki odhajajo v tujino, vedno manj se odločajo za specializacijo za družinske zdravnike in stanje na področju primarne zdravstvene oskrbe je slabo. Žal tudi dobri specialisti odhajajo v tujino, med njimi tudi starejši, slabijo se določeni specifični programi, kot je na primer otroška kardiologija, ki je odraz slovenskega zdravstvenega sistema,” je naštela poslanka in poudarila, da bi država morala narediti več, da bi specialisti ostali v Sloveniji. “Tudi zdravniki so preobremenjeni in opozarjajo, da tako naprej ne gre več. Za te zdravnike pa ni učinkovitega orodja, s katerim bi dokazali preobremenjenost, hkrati pa ni orodja znotraj enotnega plačnega sistema, da se nagradi tiste, ki so bolj delavni in bolj kakovostni,” je še povedala in zaskrbljeno dodala, da celo ministrstvo za zdravje ugotavlja, da enotni plačni sistem ni dober, da je prav zaradi njega tudi manj specializacij za primarno zdravstvo, vendar pa ministrstvo v zvezi s tem nič ne ukrene.
Fortejeva je izpostavila, da je zdravstveni sistem eden temeljnih družbenih sistemov, ki je pogoj za normalno funkcioniranje družbe. “Odkar delujem v zdravstvu, sploh pa zadnjih 10 let, se čedalje bolj približujemo neverjetno kaotičnemu sistemu. Verjetno je kriva vsakokratna politika, ki je, namesto da bi prepoznala probleme slovenskega zdravstva, gledala stran in v pisarnah raznoraznih strank in odgovornih pripravljala in snovala spremembe, ki pa ta razkroj pospešujejo,” je dejala Fortejeva in nadaljevala: “Če govorimo o sistemu, se moramo vprašati, kdo so nosilci, na komu sloni zdravstveni sistem. Zagotovo sistem sloni na zdravstvenih delavcih. Toda zdravstveni delavci pregorevajo. Odhajanje zdravnikov in sester z oddelkov intenzivne medicine, splošnih ambulant – ljudje gredo iz svojega poklica, za katerega so se izobraževali in v katere je država vložila ogromno sredstev, to je posledica zadnje zakonodaje, ki jo je sprejela še prejšnja vlada.”
Izstop zdravstvenih delavcev iz sistema plač v javnem sektorju bi bil le prvi korak
Po njenih besedah tudi standardi in normativi zdravstvene nege še niso prišli na mizo ministra oziroma se minister ni pogovarjal in se ne želi pogovarjati z zbornico zdravstvene nege. “Standardi in normativi za delo zdravnikov so zakonsko veljavni, so že vneseni v splošni dogovor, ampak vsi jih ignorirajo. In posledica tega je, da zdravniki dejansko pregorevajo,” je poudarila kandidatka za evropsko poslanko. Po njeni oceni bi bil izstop zdravstvenih delavcev iz sistema plač v javnem sektorju komaj prvi korak in komaj nakazan zametek, v katero smer se morajo odvijati spremembe na področju zdravstva. “Potrebno bo spremeniti še marsikateri drug zakon – že prej omenjeni zakon o zdravstveni dejavnosti je tudi kriv, da se mladi zdravniki ne odločajo za določene specializacije in da odhajajo v tujino. Ta zakon jih namreč zelo omejuje v njihovi prosti pobudi, da sprejemajo neko odgovorno delovno mesto, ne nazadnje tudi mesto v mreži,” je med drugim izpostavila Fortejeva.
Glede na to, da je Šarec pred državnozborskimi volitvami trdil, da bi bila za policijo, vojsko in vse druge organe najboljša rešitev, da bi šli v varnostno-obrambne strukture, torej v poseben sektor, ker so tam tudi drugi pogoji dela (ti ljudje nosijo orožje), je pričakovati, da bo podprl priporočilo. Nedvomno ima Šarec s tem možnost, da dokaže, da mu ne gre za politično obračunavanje, ampak za spremembe v smeri, da bodo ljudje zadovoljni z zdravstvenim sistemom in da Slovenska vojska ne bo več ocenjena z oceno negativno.
H. M.