Ob prihajajočem dnevu samostojnosti je za Nova24TV spregovoril tudi predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle. Peterle poudarja, da je prva vlada prisegla v času vojnih razmer in je bila zaslužna za izvedbo plebiscita. “Če Demos ne bi zmagal na volitvah, ne bi prišlo do izvedbe plebiscita,” meni Peterle. Pravi, da smo v tem trenutku, predvsem v času epidemije postali popolnoma razdeljeni, pri vsem tem pa gre le za boj do oblasti. “Tako razdeljeni, tako napeti še nismo bili, kar jaz pomnim v času Slovenije,” je opisal trenutno situacijo in obrazloži, da imamo očitne velike razlike, ki pa na plebiscitu niso bile tako vidne. Medtem pa ustavni pravnik Peter Jambrek pravi, da je bil narod ob osamosvojitvi precej enoten, medtem ko sta se v politiki že takrat oblikovala dva tabora.
Dan samostojnosti in enotnosti je spomin na čas, v katerem je v vsem svojem sijaju vzcvetela slovenska pomlad. To je bil čas iskanja osebne in nacionalne svobode, poudarjene domoljubnosti, čas upanja in vere v boljše življenje Slovenk in Slovencev. S strani slovenskega naroda je bila izkazana velika enotnost. Decembra leta 1990 smo uresničili tisočletne želje naših prednikov o lastni državi, zato moramo na ta zgodovinski trenutek izjemno ponosni.
“Rad bi povedal, da za vlado, ki je prevzela nase operativno breme osamosvajanja, se pravi izvedbo zgodovinskega projekta, za nas se ni zadeva pričela 23. decembra, tudi ne 6. decembra, ko smo sklenili tisti sporazum. Mi smo prisegli v vojnih razmerah,” je dejal predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle. Njim so na dan prisege oziroma izvolitve njihove vlade pobrali orožje slovenski teritorialni obrambi. “Na pot osamosvojitve smo se odpravili praznih rok, brez orožja, zato smo naslednji dan začeli obrambne priprave, zato smo lahko en teden pred plebiscitom predstavili vsej Sloveniji prvi postroj slovenske vojske,” je dejal. Ob uri preizkušnje ob agresiji Jugoslovanske ljudske armade so ob proglasitvi države bili pripravljeni.
23. decembra bi lahko dosegli 100 odstotkov na plebiscitu. “Vendar ni bilo dovolj obkrožiti, mi smo potrebovali politične pogoje za izvedbo in to pot so bili ti pogoji dani, ker smo imeli zakonodajno in izvršilno oblast,” je pojasnil Peterle. Brez izvršilne oblasti ni šlo, saj smo denimo imeli leta 1918 nekakšno vlado, tudi leta 1945 smo mi imeli nekakšno vlado, ampak takrat je bolj dišalo po sovjetski zvezi, kot po Sloveniji. “To pot pa smo imeli politične pogoje, razumeli smo situacijo in smo jo izkoristili,” je pojasnil Peterle.
“Jaz gledam plebiscit vedno skozi prizmo izvedbe, ker smo izvedbo prevzeli na vladi, ki sem jo vodil,” je povedal. Takrat je narod je prvič večinsko rekel, da se želi osamosvojiti, ko je volil večinoma za Demos. Če Demos ne bi zmagal na teh prvih volitvah, po njegovem mnenju decembra ne bi imeli nobenega plebiscita, kajti druga stran je želela Slovenijo v Jugoslaviji. “6. decembra se mi nismo zmenili, da bomo vsi glasovali na plebiscitu ZA, ampak smo se samo dogovorili, kako bomo izvedli plebiscit,” je še pojasnil. V tem je bila enotnost za plebiscit, pri čemer so zanj agitirale, kot je njemu znano samo Demosove stranke.
“Tako razdeljeni, tako napeti še nismo bili, kar jaz pomnim v času Slovenije,” je opisal trenutno situacijo. Ta situacija razkriva, kako različni smo bili že takrat, pa se to ni tako pokazalo. Po njegovem mnenju gre danes samo zato, da bi imeli eni tri vlade v enem letu, mogoče še eno, samo zato, da bi prevzeli oblast. Danes se gre samo za oblast, da se odstrani neko vlado in nekega predsednika vlade, ki se piše Janez Janša. Takrat pa nas je vodil en cilj, takrat smo imeli višjo politično kulturo, več dialoga in o nekaterih stvareh smo se lahko pogovorili in zmenili. Danes jaz to pogrešam, danes nimamo osnovnih pogojev spoštovanja, miru, zato je tudi težko sodelovanje.
Politika zaradi želje po oblasti razdeljuje ljudi
Narod deli politika, kot ga je delila leta 1941 ali še kdaj kasneje. Peterle meni, da je ključno pri nas pomanjkanje političnih odločitev in odgovornosti, zato tudi ni skupnih političnih ciljev. Zato imamo danes dobesedno naščuvane ljudi proti drugi strani. “Poznamo samo te naše in one naše, zato se izgublja smisel za tisto, kar je naše,” je še pojasnil Peterle. Ob tem je zelo zaskrbljen, saj smo ob veliki zdravstveni krizi in smo nekaj mesecev pred ponovnim vodenjem Evropske zveze.
Ob novem letu Peterle Slovenkam in Slovencem polaga na srce, da bi se zavedali, kako veliko stvar smo dosegli v letih 1990 in 1991, da je osamosvojitev vir navdiha za tisto, kar se ni zgodilo. Kar smo dosegli z osamosvojitvijo, smo dosegli za vse, tudi za tiste, ki so bili proti. “Imamo novo priliko, nove okoliščine, svojo ustavo, svojo oblast, smo v Evropski zvezi. Jaz bi rekel izkoristimo priliko in ne pustimo se deliti zgolj samo zato, ker nekomu neka oblast ne ustreza,” je še pozval na koncu.
Kontinuitetna stran politike ni bila prepričana v samostojnost
Ustavnega pravnika Petra Jambreka enotnost slovenskega naroda pred tremi desetletji ni presenetila in je bil vesel takšnega rezultata. “Kolikor se sam spomnim, so bili vsi takrat zato, da se Slovenija razdeli od Jugoslavije in se osamosvoji,” je pojasnil. Medtem pa je bilo pri politiki jasno, da ne, saj sta se že takrat oblikovala dva tabora. “To sta bile dve med seboj sprti in močno med sabo skregani koaliciji, ki sta imeli temeljita različna politična programa,” je še pojasnil in povedal, da je Demos bil izrazito za samostojnost in za novo demokratično in sodobno evropsko ustavno ureditev. “Medtem ko so pa na nasprotni strani tranzicijski ali kontuitetni pač niso točno vedeli kaj bi. Intimna prepričanja so imeli ista, človek se ne spremeni čez noč zaradi enih volitev.” je še pojasnil.
Opozicija je še pred Poljčami in tudi po Poljčah ter tudi po plebiscitu poskušala revitalizirati plebiscit. Sam po sebi je bil izveden, vendar ni bilo popolnoma jasno kako realizirati kakšne učinke naj ima. “Recimo obotavljanja in oviranja, češ ta plebiscit vendar ne podira vseh mostov na Kolpi, ne pomeni odcepitve Slovenije, ampak samo večjo avtonomijo,” je obrazložil razmišljanje opozicije. Želeli so si doseči nek dogovor z drugimi republikami in ohraniti Jugoslavijo, če ne drugače kot konfederacijo. “Vse sorte so si izmišljevali, da bi poskušali idejo razvodeniti in jo počasi spraviti pod preprogo, to je bilo jasno,” je poudaril.
Jambrek je bil v času ustanovitve Slovenije že precej izkušen pravnik, saj je skupaj s Francetom Bučarjem pisal slovensko ustavo. “Za Demos, ki je imel vlado in je imel oblast, s sicer zelo šibko večino je bil sprejem ustave predvidljiv, to da bi bile nove volitve spisane v najkrajšem možnem času, mogoče pol leta po sprejemu ustave,” je pojasnil. To so si želeli predvsem zato, da bi se ustavne nove institucije tudi realizirale. Za Demos je pomenil sprejem ustave tudi pristanek na odhod iz oblasti, kar pa je bilo zanje zelo težka odločitev, medtem ko je bila opozicija proti tej ustavi.
Nova ustava opoziciji ni dišala, a so se z njo vseeno strinjali, saj so imeli upanje, da na volitvah pridejo ponovno na oblast
“Moderna ustava gotovo ni bila po njihovi meri, vendar po upanju, da bodo nove volitve kmalu, je pa bila tudi ona nekako pripravljena na ta kompromis, da sprejme to ustavo, saj so menili, da jim bo uspelo nekako ponovno zasesti oblast,” je ponazoril takratno razmišljanje opozicije. Tako se je dogajala dvojna igra, ki je trajala eno leto, potem pa se je vendarle nekako uspelo dokopati do nekega kompromisa, ustava je bila sicer nekoliko pokvarjena, glede na svoj osnutek, ki je bil avgusta napisan. “Pa vendar je v osnovi je ostala taka, kot je bila zapisana in za kakršno se je Demos prizadeval,” je še pojasnil.
Sara Rančigaj