[VIDEO] Sodstvo – rak rana naše družbe, in sodniki, za katerimi ostajajo tragične zgodbe

Datum:

Slovensko pravosodje je rak rana naše družbe, zaradi katere demokracija ne more delovati. Za določenimi sodniki ostajajo tragične zgodbe o uničenih karierah in ugledu, razpadlih družinah in, kar je najhuje – tudi če primeri zastarajo, si obtoženci ne morejo več oprati svojega dobrega imena in dokazovati nedolžnosti.

Kdo so sodniki, ki so kršili človekove pravice? Kako je mogoče, da v Sloveniji 25 let po osamosvojitvi še vedno potekajo politični procesi? V oddaji Hobotnica so voditelj Boris Tomaši in tokratna gosta Dragica Kotnik in Franc Kangler skušali odgovoriti na ta vprašanja, pri čemer so se jim postavjala tudi nova.

Višja državna tožilka Dragica Kotnik je vpeta v sistem, kjer najvišje organe v sodstvu zaznamujejo veliki madeži in kjer tamkajšnji zaposleni konstantno kršijo človekove pravice, za kršitve pa nihče ne odgovarja. Ob izjavi predsednika Vrhovnega sodišča RS Branka Masleše, ki trdi, da slovenska sodišča delajo dobro, se je potrebno vprašati o očitnem neupoštevanju in smotrnosti 8. člena Zakona o sodniški službi, po katerem Branko Masleša sploh ne bi smel biti niti sodnik. »Funkcionarji v pravosodstvu so del politike, ki vlada v Sloveniji. Za vas je stanje ekscesno in nenormalno; za vladajočo politiko, kjer ima »svoje ljudi«, pa je to normalno,« je bila jasna Dragica Kotnik.

»Funkcionarji v pravosodstvu so del politike, ki vlada v Sloveniji. Za vas je stanje ekscesno in nenormalno za vladajočo politiko, kjer ima »svoje ljudi« pa je to normalno,« je jasna Dragica Kotnik.
»Funkcionarji v pravosodstvu so del politike, ki vlada v Sloveniji. Za vas je stanje ekscesno in nenormalno; za vladajočo politiko, kjer ima »svoje ljudi«, pa je to normalno,« je jasna Dragica Kotnik.

Minister za pravosodje Goran Klemenčič, za katerega je sodišče razsodilo, da je ravnal nezakonito, bi v »normalni« državi odstopil. »Klemenčič sploh ne bi smel biti minister,«  ocenjuje višja tožilka Kotnik, po njenem mnenju pa ne bi smel biti nit ipredsednik KPK, »saj gre za tipični primer političnega kadrovanja in Klemenčič je tipični politični nastavljenec na položaj«. Očitno uživa tudi zaupanje predsednika vlade, saj Cerar o njegovi razrešitvi niti ne razmišlja. Kotnikova ima zaradi lastnih izkušenj s Klemečičem o njem svoje mnenje: »Niti me ne moti toliko, da je Klemenčič politični kader, ampak da je kot predsednik KPK zlorabljal to komisijo v politične namene.«

Vrhovno sodišče razveljavilo poročila KPK pod Klemenčičevim vodstvom
Goran Klemenčič je februarja 2013 podal kazensko ovadbo proti ljudem, ki so kritizirali njegovo delo.
Kot politični funkcionar je sodeloval pri spornem najemu prostorov NPU. Pristojni komisiji v DZ odreka pravico do nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem. Vrhovno sodišče je kot nezakonito razveljavilo njegovo poročilo KPK, zaradi katerega je padla druga Janševa vlada. Da je šlo za politično poročilo, je nedavno potrdil tudi aktualni predsednik KPK Boris Štefanec.

Politični linči KPK
Ne gre toliko oziroma zgolj za Janšev primer, ki je najbolj znan tovrsten primer. Leto poprej je tudi Kotnikova s strani KPK doživela razglasitev o svoji koruptivnosti v primeru, ki ni imel elementov korupcije niti po lastnih zakonih KPK. Ko je Dragica Kotnik kot višja državna tožilka začela preučevati »svoj primer«, je prišla do sledeče ugotovitve: »Ti ljudje nimajo pojma o stroki. Noben zakon ne pooblašča predsednika komisije, da izvršuje politične linče, sprejema obsodbe brez sojenja, ker je smisel te komisjije povsem drug. Iz nekih anonimk so delali velike procese, zaradi tega sem jim kot tožilka velikokrat pisala.« Kotnikova pravi, da so ji po vseh teh letih jasni razlogi medijskega in sodnega linča, ki ga je Klemenčič začel proti njej.

Državni zbor bi moral nadzirati KPK

Sodstvo kot rak rana naše družbe 2
»Pred dvema letoma sem prejela obvestilo, da je ovadba zavržena, čeprav ni bilo nikoli doseženih standardov, da bi me klicali na zagovor,« pove Dragica Kotnik.

»Pred dvema letoma sem prejela obvestilo, da je ovadba zavržena, čeprav ni bilo nikoli doseženih standardov, da bi me klicali na zagovor,« pove Dragica Kotnik. »Po istem sistemu je padla Janševa vlada in res mi je žal, da niso reagirali pravi čas. V Zakonu o preprečevanju korupcije, je določba 20. člena, ki pravi, da Državni zbor ne nadzira samo finančno stanje, ampak celotno delovanje KPKje jasna Kotnikova.

Klemenčič nagradil svoj KPK-kader
Državnemu zboru je predlagala pregled dela KPK-primerov, iz katerih je razvidno, da gre za politične »usmrtitve« oseb, katerih so se namenoma lotili. Vzorec delovanja KPK je očiten. Predsedniku države je predlagala tudi razrešitev vseh treh ključnih članov KPK, vendar si je dva izmed njih minister Klemenčič kar sam odpeljal na ministrstvo, kjer so za nagrado še danes; Praprotnik pa skrbi za posle NLB. Klemenčič je kot predsednik KPK deloval politično in je kot minister še vedno vpet v poltiko.

Kangler žrtev sistema
Nekdanjemu županu Maribora in nekdanjemu poslancu SLS Francu Kanglerju je bil nezakonito odvzet mandat državnega svetnika. Trenutno se ukvarja s celo vrsto neutemeljenih obtožb, večino izmed njih so jna sodišču že ovrgli. Sodnik Boštjan Polegek je v “zadevi Karin Ježovita” Kanglerju izrekel obsodilno sodbo. V izjavi na naroku je tudi dejal: »Kangler predstavlja veliko nevarnost, da se vrne v politično življenje, zato mora v zapor.« To je razvidno iz overjene notarske izjave na štirih straneh s prilogami, do katere se sodišče v Mariboru še ni opredelilo.

Jožef Jerovšek in Rudolf Moge sta zapisala, da je imel Franc KanglerJanezom Žirovnikom, nekdanjim uslužbencem Službe državne varnosti Jugoslavije ter svetovalcem in kasneje namestnikom direktorja Sove v obdobju 11 let, ko ga je ta nadziral, številne spore.

Žirovnika se ne more izločiti

»Udba ima lovke vsepovsod,« pove Franc Kangler.
»Udba ima lovke vsepovsod,« pove Franc Kangler.

Tako se je začel Kanglerjev politični linč, ki ga še vedno izvaja sodnik Janez Žirovnik. »Udba ima lovke vsepovsod,« pove Franc Kangler. Že štiri leta se bori za Žirovnikovo izločitev, pa vendar je dobil sklep preiskovalne sodnice v Mariboru, ki pravi, da je »pri tem /…/ potrebno poudariti, da sprejete odločitve na sejah komisije preiskovalnega sodnika mag.Janeza Žirovnika osebno niso neposredno zadevale«. »Lepo vas prosim, saj se je kot predstavnik Sove hodil k meni v pisarno pogajat glede vsebine zakona in kot predstavnik vlade. Bil je v podrejenem položaju. Zanimivo, gospod Žirovnik, takrat drugi človek SOVE, kandidira za sodnika, jaz pa za župana,« pove Kangler in se sprašuje: »Kako je lahko nekdanji uslužbenec Službe državne varnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije, stari udbaš, izvoljen za sodnika? In osemkrat je taisti človek zoper mene napisal odredbo.«

Tudi ga. Žirovnik ima politične ambicije
V zadevo se je vpletla tudi Žirovnikova žena Cvetka Žirovnik, ki je kot Kanglerjeva protikandidatka kandidirala na lokalnih volitvah. Žirovnikova je javnosti poznana kot predsednica lokalnega odbora Virantove Državljanske liste. Bila je tudi direktorica Regionalnega centra RTV Maribor. Politične ambicije je preizkusila tudi s kandidaturo za poslanko, vendar neuspešno. Kot par sta se zakonca Žirovnik udeleževala različnih političnih shodov in bila opažena kot gosta na različnih prireditvah. Kot nekoč pri Virantu tudi danes pri Pahorju – v ozadju je opažen Janez Žirovnik, žena Cveta pa je ponavadi v ospredju.

Celo bivši ustavni sodnik Ciril Ribičič je na petnajstih straneh napisal pravno mnenje, v katerem se je strinjal z Žirovnikovo izločitvijo. Celo problematiziral je Žirovnikovo preteklosti, ki naj bila nekje na »robu zakona«. »In sodnica še danes napiše – ne, Žirovnik je v redu,« komentira Kangler.

Sodniki in tožilci že vnaprej dogovorjeni

Bivši poslanec Franc Kangler je bil obsojen na sedem mesecev zapora, ker je podpisal zgolj predlog in zaradi tega so mu odvzeli mandat državnega svetnika.
Bivši poslanec Franc Kangler je bil obsojen na sedem mesecev zapora, ker je podpisal zgolj predlog, zaradi tega pa so mu odvzeli tudi mandat državnega svetnika.

Nekdanji mariborski župan nadaljuje z razkrivanjem povzročenih krivic zaradi nepoštenega sodnega postopka zoper njega, saj je mnenje sodnega izvedenca grafologa Srečka Pušnika sodišče zavrglo. Čeprav je Pušnik dokazal, da so policisti anonimke zoper Kanglerja spisali sami sebi kot podlago za začetek preiskave, je specializirano tožilstvo mariborskemu preiskovalnemu sodniku Slavku Gazvodi podalo zahtevo, da opravi hišno preiskavo osumljenih policistov in kriminalistov. Sodnik ni izdal odredbe, ker je imel primer oznako »zaupno«, zato so poiskali drugega grafologa. »Pa je bila stvar zaključena, saj je vse zrežirano vnaprej,« pojasni Kangler in nadaljuje z obrazložitvijo tega abotnega stanja našega sodstva, ki ima povezave z vsemi državnimi institucijami in starim udbovskim omrežjem: »Ker je nenormalno in nemogoče, da se take stvari dogajajo.« Bivši poslanec Franc Kangler je bil obsojen na sedem mesecev zapora, ker je podpisal zgolj predlog, zaradi česar so mu tudi odvzeli mandat državnega svetnika.

Volili se bodo kar sami
Potem je Vrhovno sodišče ugotovilo, da sploh ni šlo za kaznivo dejanje, ker sam podpis predloga nima elementov kaznivega dejanja. Danes je zadeva pravnomočna in Franc Kanger je spoznan za nedolžnega. »Kdo mi bo povrnil  ugled in to škodo, ki mi je bila povzročena?« Sodstvo, ki bi moralo biti varuh demokracije in pravne države, je prepleteno s političnimi kadri iz prejšnjega komunističnega sistema. Največji paradoks pa je, da Klemenčič in Masleša pripravljata predlog za umik politike iz sodstva, kar pomeni, da bo sodni svet volil sodnike ali krajše – volili in izvolili bodo sami sebe.

Prejšni režim je še tukaj, samo drugo ime ima
»To je paradoks Slovenije. Oba gospoda, Masleša in Klemenčič, sta na visokih položajih zaradi svoje politične opredeljenosti in oba delujeta v interesu politike. Ampak to niso ostanki prejšnjega režima – prejšnji režim je še tukaj,« pravi višja državna tožilka Dragica Kotnik, in nadaljuje »Režim leta 1991 se je samo preimenoval, dejansko pa ljudje z idejo komunizma še vedno vladajo Sloveniji.« Seveda se postavlja vprašanje o objektivnosti in poštenosti ljudi na ključnih položajih. Ob komentarju višje državne tožilke Dragice Kotnik Kanglerjevega primera in povezavanosti osebnega maščevanja sodnika Žirovnika – je bilo pričakovati vsaj odziv kolegov iz tožilstva in sodnikov. »Ne bodo se odzvali, ker je to normalno. Veliko sodnikov imamo, ki so bili člani Udbe.« In kakšni so ukrepi zoper sodnike, ki ne spoštujejo pravne države, sodijo pristransko in pri katerih ob konkretnih primerih ne moremo govoriti o neodvisnosti sodstva, spoštovanju in poštenem sojenju? Na to vprašanje odgovora ne bomo našli. Prevelik razkorak je tudi med pravom in človekovimi pravicami.

Ob takih sodnikih ni pravičnega sojenja
Slovenija je država, v kateri so človekove pravice v Evropi najpogosteje kršene. Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo kar 148 kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev. Leta 2010 je bila zaradi kršenja človekovih pravic Slovenija obsojena 3-krat, leta 2014 pa kar 29-krat. To se dogaja pod vodstvom Branka Masleše, predsednika Vrhovnega sodišča, ki trdi, da slovenska sodišča delajo dobro. V skladu z 8. členom Zakona o sodniški službi Branko Masleša sploh ne bi smel biti niti sodnik. Zakon namreč izvolitev v sodniško funkcijo prepoveduje tistim, ki so kršili človekove pravice. Osebna in poklicna integriteta je pri opravljanju sodniške funkcije ključna. Ker je nima sam predsednik Vrhovnega sodišča, meče to senco na celotno sodstvo. Takšen predsednik tudi ne more ukrepati, ko njegovi podrejeni kršijo ustavo in zakone.

Nekateri sodniki namerno ignorirajo zakone

Preiskava je trajala dve leti čeprav ni bilo elementov kaznivega dejanja, kar je bilo za generalnega tožilca formalna podlaga za suspenz Dragice Kotnik.
Preiskava je trajala dve leti, čeprav ni bilo elementov kaznivega dejanja, kar je bilo za generalnega tožilca formalna podlaga za suspenz Dragice Kotnik.

Zakonodajo pri nas določeni sodniki namerno ignorirajo, s čimer teptajo tako pravo kot pravni red. Primer Dragice Kornik, ki je že tri leta v suspenzu, je nenavaden celo za višjo državno tožilko. Za kazenski postopek zaradi zlorabe tožilske funkcije je bil naveden samo formalni razlog – brez dejstev –, ki je po besedah Kotnikove »izmišljen in umetno ustvarjen.« Tožilstvo je zanjo najprej zahtevalo preiskavo zaradi dveh kaznivih dejanj; ob čemer velja poudariti, da se preiskavo zahteva za kazniva dejanja, kjer je kazen predpisana najmanj za dobo pet let ali več. Čeprav ni bilo elementov kaznivega dejanja, je preiskava trajala dve leti, kar je bilo za generalnega tožilca formalna podlaga za suspenz Dragice Kotnik.

Klemenčičeva ovadba na ovadbo za umik
Po dveh letih, ko je bila preiskava končana, bi se moral generalni tožilec v zakonskem roku – v petnajstih dneh – izjasniti ali vložiti obtožnico zoper Kotnikovo ali pa odstopit od pregona. »V mojem primeru tožilec ni naredil nič od tega. Čez šest mesecev je spet vložil obtožni predlog na okrajno sodišče zaradi tretjega kaznivega dejanja z istim opisom, samo da so ga drugače okvalificirali. Elementov kaznivega dejanja pa spet ni. Kar jasno kaže na zavlačevanje sodnega postopka z namenom mojega umika. Postopek se je že začel s tem namenom,« obrazloži Dragica Kotnik, ki niti ne pričakuje pravičnega sojenja, saj je postopke sprožil takratni predsednik KPK Goran Klemenčič.

KPK ima svoje tajne sodelavce
»KPK kot institucija je bila zlorabljena s strani Klemenčiča, ker je nadomeščala policijo kot neko tajno policijsko delovanje, ki so zbirali informacije o meni. V dveh letih ti ‘tajni sodelavci KPK’ niso bili zaslišani,« je povedala Kotnikova ki nima niti organa, na katerega bi se lahko pritožila. Javnosti je poznana po aferi Baričevič z bulmastifi. Njenega suspenza z razvpitim primerom ni težko povezati. V Sloveniji v sodstvu ni naključij. Tudi Kanglerja lahko povežemo z razvpitim umorom Krambergerja, saj je bil takrat kot  kriminalist prisoten na kraju dogodka in je omenil tudi dokaze, ki so kasneje s prizorišča atentata izginili.

»Do danes se mi ni nihče opravičil v imenu države, v imenu države mi je bila storjena krivica, v imenu države sem izgubil mandat. To ni pravna država,« pravi Kangler.

»Pa mi povejte en primer krivičnega sojenja, ki bi bil na očeh javnosti in dotičnih oseb, ki pripadajo levemu političnemu polu,« se o »levih« privilegirancih sodstva sprašuje Dragica Kotnik. Vrana vrani pač ne izkljuje oči.

Za takšnimi sodniki ostajajo tragične zgodbe o uničenih karierah in ugledu, razpadlih družinah in, kar je najhuje – tudi če primeri zastarajo, si obtoženci ne morejo več oprati svojega dobrega imena in dokazovati nedolžnosti.

V Sloveniji demokracija brez lustracije v sodstvu ni mogoča.

Sofija Pika Simič

Sorodno

Zadnji prispevki

Takšna je realnost: pomanjkanje radiologov, nedelujoči CT aparati, odhod plastičnih kirurgov

Čeprav naj bi zdravstvo Golobovi vladi predstavljalo prioriteto, zdravstvo...

Novo mesto: Zbiranje vlog zaradi škode ob aprilski pozebi

Mestna občina Novo mesto bo na podlagi sklepa Uprave...

Dr. Kovač: Novi predsednik ali predsednica ZDA bo želel(a) od Slovenije dejanja

Spektakel, praznik demokracije, ameriške volitve. Danes bodo na drugi...

Je SNG Drama sploh zaprosila za gradbeno dovoljenje za obnovo?

Robert Golob je skoraj nemudoma po zaprisegi vlade ugotovil,...