V času pred državnozborskimi volitvami smo na naši televiziji Nova24TV pripravili soočenje na temo davkov, na katerem sta se soočila Andrej Šircelj iz stranke SDS in Jernej Štromajer iz stranke SD. Slovenija ima namreč na področju današnjega davčnega sistema visoko obdavčitev dela, kar vpliva na nekonkurenčnost gospodarstva, imamo pa tudi ‘ostanke’ davkov, ki so bili sprejeti v času krize. Šircelj je ob tem opozoril na obstoj prezahtevnega birokratskega sistema, pri čemer je poudaril, da finančna uprava deluje predvsem kaznovalno, namesto izobraževalno. Pri tem je imel v mislih predvsem nove podjetnike, ki na začetku nimajo dovolj denarja in znanja, da bi znali delovati v okviru zahtevanih predpisov.
Štromajer je na vprašanje voditelja soočenja Borisa Tomašiča, kako so v stranki zadovoljni s tem, kako so urejevali davčno politiko v tem mandatu in kako bo drugače, če sploh, bo po volitvah, odgovoril, da bo zagotovo drugače, če bodo Socialni demokrati tisti, ki bodo vodili vlado in tudi finančno ministrstvo. “Čeprav smo bili v vladi, bi si želeli drugačno fiskalno politiko, se pravi, tudi drugačno davčno politiko. Naše razmišljanje, naši predlogi gredo v smeri pravičnejših davkov, ki bodo okrepili srednji razred. Se pravi, želimo, da tisti, ki živijo od dela, da tiste ljudi razbremenimo. Za razliko od SDS tukaj ne govorimo o najbogatejših, ki že sedaj dobivajo nadpovprečne plače, ampak o tistih pod povprečno plačo, tistih, ki zaslužijo neto manj kot 1.500 evrov. Zavzemamo se za spremembo dohodninske lestvice, za razbremenitev srednjega razreda ter za uvedbo evropsko primerljive strukture davkov.”
Slovenija ima po besedah Štromajerja efektivno davčno obdavčitev podjetij daleč pod evropskim povprečjem: “Če pogledamo še efektivno davčno obdavčitev, je ta okoli 12,5 odstotka, kar je daleč od 22,5 odstotka v Evropski uniji. Mi predlagamo davčno prestrukturiranje, da se razbremeni delo, da se razbremeni ljudi in da se bolj obdavči kapital. Prepričani smo, da lahko s prestrukturiranjem določimo večjo notranjo potrošnjo, da izboljšamo njihov življenjski položaj. Na drugi strani moramo pričeti bolje upravljati z državo kot takšno in zagotoviti boljše strateško upravljanje države.”
Znižanje dohodninske lestvice za vse
Štromajerju Šircelj ni ostal dolžan in je poudaril, da se SDS nikakor ne zavzema za nižjo obdavčitev bogatih. “Govorimo ravno tako o znižanju za tiste, ki ustvarjajo največ dodane vrednosti, in tukaj mislimo na spremembo dohodninske lestvice (znižanje dohodninske lestvice) za vse, povrnitev na tiste stopnje, tudi na DDV, ki je veljal pred krizo.” Pri tem pa je Šircelj izpostavil, da je ta vlada, v kateri so Socialni demokrati, naredila največje, administrativno zahtevno orodje, pravzaprav edino reformo davčno blagajno, ki veliko stane in ima malo učinka. “Želimo konkurenčnejši davčni sistem in približno enako je potrebno obdavčevati delo in kapital,” je povedal in dodal, da se boji, da bi pri davčnem prestrukturiranju, ki ga imajo v smislu Socialni demokrati, prišlo do povečanja davkov. “Kar SDS predlaga, ne pomeni manj zdravstva za ljudi, manj sociale in infrastrukture. To so neresnice in zablode,” je jasen Šircelj.
Štromajer je povedal, da je njihov predlog davčnega prestrukturiranja tak, da če pogledamo davke v deležu BDP po OECD številkah, so ti nižji kot v Nemčiji, Norveški, Avstriji, Finski, Švedski, Belgiji, Franciji in Danski. “Se pravi, Slovenija pobere manj davkov kot druge evropske države, s katerimi se želimo primerjati. Naš predlog je, da se dvigne obdavčitev podjetij, torej, da se poveča efektivna obdavčitev podjetij, da se razbremeni ljudi na dohodninski lestvici. Tu ne govorimo o najvišjih dohodninskih lestvicah, ampak o tistih, kamor spadajo učitelji, delavci, medicinske sestre, torej tista največja količina ljudi, ki v državi ustvari največ. Dve tretjini ljudi v naši državi zasluži manj kot povprečno plačo.”
Na vprašanje voditelja, če se v stranki SD zavzemajo za povečanje splošne davčne olajšave, je Štromajer odgovoril pritrdilno in dodal, da na letno neto minimalno plačo. Po besedah Štromajerja naj davčne blagajne ne bi predstavljale edinega njihovega ukrepa; dodal je, da so razbremenili 13. in 14. plačo, da lahko podjetja nagradijo delavce, če so bila podjetja uspešna. “V tej državi imamo 70-odstotno rast dobička, 3,2 milijarde evrov je bilo ustvarjenih dobičkov. Na drugi strani pa imamo 0,001 podjetij, vključenih v sistem udeležbe delavcev pri delitvi dobička.” Zatrdil je, da je bil trenutni zakon, ki je bil sprejet v času prve Janševe vlade, neučinkovit, pri čemer pa je dejstvo, da so bili takrat v vladi. Štromajer je na podani očitek dejal, da so imeli premalo poslancev, da bi lahko uvedli predloge, kot je udeležba delavcev pri dobičku. “Nismo imeli posluha s strani naših liberalnih partnerjev,” je še dodal. Šircelj je tudi izpostavil, da se SDS zavzema za dvig splošne davčne olajšave, in dodal, da je kriterij, merilo, kolikšen znesek znašajo življenjsko potrebni stroški, ki so izračunani po določeni metodologiji. “Ravno tako mislimo razbremeniti srednji razred ali, če želite, govorimo o ljudeh, ki dosegajo najvišjo dodano vrednost.” Ob tem je poudaril, da v Sloveniji ne bi povezoval rasti dobička z vključitvijo delavcev v delitev dobička.
Davčna stopnja 50 odstotkov je na meji sprejemljivega
Glede spremembe dohodninske lestvice je Štromajer komentiral, da v stranki nameravajo za pravično razbremenitev najproduktivnejših delov gospodarstva in družbe uvesti posebno olajšavo do minimalne plače, dvigniti zgornjo mejo obdavčitev 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov in uvesti dodatni dohodninski razred s 34-odstotno stopnjo do višine 50.000 evrov prihodkov. “Tako bomo v spodnjem delu lestvice zagotovili večjo zvezno progresivnost obdavčitve. Kompenzirali pa bomo izpad dohodnine iz tega naslova s tem, da bomo uvedli evropsko primerljivo strukturo davkov, in sicer s postopnim povečanjem efektivne obdavčitve podjetij na raven Evropske unije,” je še povedal. Šircelj pa je ob tem povedal, da predlog stranke SDS predstavlja znižanje dohodninskih stopenj, povečanje davčnih olajšav. “Če govorite o najvišji davčni stopnji, davčna stopnja 50 odstotkov je na meji sprejemljivega, mi nismo za to, da 50-odstotna stopnja predstavlja najvišjo davčno stopnjo.”
V Sloveniji je za tolikšen obseg krize odgovorna prepozna reakcija Pahorjeve vlade. Ko se je leta 2008 pričela recesija, so vse države padle, tudi Nemčija, Avstrija in Francija, Slovenija pa je šele lani prišla na predkrizno raven. Kljub temu, da je Štromajer ob tem dejal, da so v stranki prepričani, da politika zategovanja pasu ni bila primerna, je dejstvo, da sta na podlagi te leta 2011 Nemčija in Francija splavali na zeleno vejo, kar kaže na to, da so naši ukrepi prispevali k temu, da se je kriza podaljšala kar za deset let. “Če govorimo o javnem dolgu, za katerega je zadolžena država, se je Janševa vlada najmanj zadolžila, namreč – tedaj je znašal 22 odstotkov, potem so prišle druge vlade in ga zvišale,” je povedal Šircelj in dodal, da Socialni demokrati govorijo o zunanjem dolgu, ki vključuje tudi dolg fizičnih oseb, podjetij in bank. “Če vi mislite, da vlada ureja zadolžitev nekoga, ki kupuje otroški voziček, ali nekoga, ki se bo zadolžil za nakup stanovanje, ste v zmoti. Živimo v nekem drugem svetu, tudi v drugem sitemu. Danes so ljudje svobodni in v Evropi lahko urejajo svoje finančne zadeve, kakor želijo, in država se ne sme vmešavati v to.”
Številna podjetja, kjer so vidni lastniki Socialni demokrati, odhajajo v davčne oaze
Na vprašanje, če se SD ne bojijo, da bo še manj tujih investicij v primeru obdavčitve dobičke – glede na to, da je gospod Sandi Češko, ki je član SD, preselil sedež na Ciper -, je Štromajer komentiral, da je razlog, da zasebna podjetja, ki delujejo na globalnih trgih, selijo sedeže, v tem, da pridejo do davčne optimizacije. Po prepričanju Štromajerja to ne sme predstavljati razvojnega modela za Slovenijo, da ne postanemo davčna oaza. “Ni to rešitev. Naša konkurenčnost ne sme temeljiti samo na cenovni konkurenčnosti, če želimo biti konkurenčni, moramo biti konkurenčni na drug način, na podlagi vlaganja v raziskave in razvoj, v uspešne ljudi, ustvarjati produkte z dodano vrednostjo, potrebujemo denar, da to naredimo. Naš predlog je zato evropsko primerljiva obdavčitev, ki lahko razbremeni notranjo potrošnjo.” Šircelj je na drugi strani pojasnil, da podjetja že sedaj odhajajo, številna podjetja, kjer so vidni lastniki Socialni demokrati, odhajajo v davčne oaze. S tega zornega kota ni nobenih težav, smo država z najmanjšim deležem neposrednih tujih investicij, z dodatnim obdavčenjem jih bo še manj. “Smo v Evropi in iščemo svoj konkurenčni položaj, glede obdavčitve, administracije, nam investicije prinašajo delovna mesta, odpiranje visoko kvalitetnih delovnih mest je najboljša socialna politika. Strinjam, se da je treba voditi socialno politiko, dati pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Delovna mesta prinašajo blagostanje ljudi, potrebujemo večje investicije, delovna mesta z dodano vrednostjo. Tukaj bomo zmanjšali konkurenčnost in še tisti, ki so danes tukaj, bodo odšli.”
Cilji o enakosti so samo besede
Šircelj je povedal, da imajo Socialni demokrati visoko leteče cilje in dodal, da gre država takrat, ko so oni v vladi. v nasprotno smer. “Pokojnine v zadnjih štirih letih so se povečale za en ali dva odstotka in seveda ti cilji o enakosti so samo besede. Ko je Janševa vlada vodila državo, so se te povečale za 24 odstotkov. V času, ko se o tem govori, se vsako leto izseli 8.000 perspektivnih mladih ljudi. V času te vlade ta ni naredila ničesar, da bi to preprečila, naredila pa je veliko, da so mladi izgubili katerokoli perspektivo v državi. Bojim se, da so ti visoko leteči cilji enostavno le fikcija.”
Na zaključno vprašanje, zakaj naj bi volivci zaupali stranki SD, je Štromajer odgovoril, da bodo ukinili varčevalne ukrepe ZUJF-a v primeru, če bodo vodili to vlado. Na očitek, čemu verjeti prav njim – glede na to, da so bili v zadnjih desetih letih devet let v vladi -, pa je dejal, da zato, ker imajo v SD novo in prenovljeno ekipo, več novih mladih obrazov, kot imajo nekatere stranke članov. Šircelj pa je za konec poudaril, da stranka SDS naredi tisto, kar obljubi. “Zgodilo se je že v času ko smo vodili vlade; naši ukrepi so realni in povečajo blaginjo ljudi, zmanjšujejo vpletenost države v blaginjo ljudi in naredijo državo perspektivno, prav tako pa zmanjšajo nesorazmernost pokojnin. Pokojnine bomo povečali, in to ne samo za enega ali dva odstotka. Naravnost izprijeno je, da ta vlada, katere del je bila tudi SD, ni bolj povečala pokojnin.”
N. Ž.