V oddaji Beremo je dr. Metod Berlec gostil sociologa, političnega analitika in predsednika Združenja novinarjev in publicistov profesor dr. Matevža Tomšiča. Spregovorila sta o različnih knjigah in še o aktualnem družbeno-političnem dogajanju v Sloveniji in svetu.
Za izhodišče njunega pogovora sta vzela znanstveno monografijo dr. Metoda Berleca z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije s podnaslovom pomen in vloga nacionalne države v globaliziranem svetu. Nastala je na podlagi doktorske dizertacije, ki jo je zagovarjal pod mentorstvom Tomšiča. “Gre za tematiko, ki ni relevantna zgolj v znanstvenem smislu ampak tudi v smislu aktualnega dogajanja ter zanimiva za splošno javnost. V knjigi so obravnavane pomembne dileme, povezane z vlogo nacionalne države s tem kakšen status ima v sodobnem globaliziranem svetu, češ da nacionalna državo skoraj izginja in postaja nesposobna reševati svojih nalog. Tu je bila popularna teza, da je nacionalna država premajhna, da bi reševala globalne probleme, hkrati preobsežna, da bi reševala lokalne, konkretne probleme ljudi” je povedal Tomšič in dodal, da Berlec v knjigi argumentirano dokazuje, da temu ni tako, da država ne izgublja svoje vloge, se pa vloga spreminja.
Jasno je, da država ne postaja odveč, kar dokazujejo razne krize, med drugim tudi migrantska, ko je pravzaprav azilni sistem v Evropi kolapsiral. Tomšič je kot primer omenil tudi epidemijo, ko so pravzaprav države same urejale zaščitno opremo, nadzor meja itd. Nacionalna država ima še vedno veliko vlogo, je prepričan.
Koliko multikulturnosti posamezne države lahko še prenesejo?
V nadaljevanju sta govorila še koliko multikulturnosti posamezne države lahko še prenesejo, da obdržijo kohezivnost, da lahko še funkcionirajo. To sicer ni matematika, pravi Tomšič ter pravi, da ni pomembno le koliko je priseljencev, ampak kdo so, kakšni so, s kakšnih okolij prihajajo, ali so kompatibilni z večinsko kulturo in ali so se sposobni integrirati. To je bolj pomembo od številk, je povedal Tomšič, ki je poudaril, da so pogosto priseljenci, ki prihajajo iz muslimanskih držav pogosto sovražni do Evrope, kar je recept za težave.
Da je to je le eden od poimenovanj za ves ta sklop teh novolevičarskih ideologij od multikulturalizma, radikalnega feminizma, radikalnega ekologizma, LGBT-jevstva, meni sociolog. Se sicer razlikujejo a imajo skupnega imenovalca – odpor do zahodne tradicije, krščanstva in konec koncev do kapitalizma, kot ekonomskega sistema, tudi odpor do nacionalne pripadnosti.
Elite so pomembne za delovanje in vzdrževanje demokracije
V nadaljevanju sta z voditeljem govorila še o eliti v srednji in vzhodni Evropi po padcu berlinskega zidu, o čemer je Tomšič napisal tudi več knjig. Tomšič je dejal, da se je ukvarjal predvsem kakšen tip elite, kakšne odnose med frakcijami elite se morajo vzpostaviti, da poteka prehod v demokracijo, v tržno gospodarstvo čimbolj uspešno. Izhajal je iz perspektive demokratične teorije elit, ki smatra, da so elite ključne za to kakšen tip režima se vzpostavi ter da so elite pomembne za delovanje in vzdrževanje demokracije, za katero pa morajo obstajati določeni pogoji. “Eden izmed njih je pluralizem znotraj samih elit, ne le političnih, ampak mora obstajati pluralizem idej, neka odprtost v medijskem prostoru ter ravnovesje moči.” Poudaril je tudi pomen cirkulacije elit, saj če je ena predolgo na oblasti je velika možnost, da se izpridi.
Rusija nima razloga za blokiranje RTV
Tomšič je v oddaji Beremo komentiral še blokiranje Nova24TV in Demokracije na ruskem območju ter dejstvo, da niso blokirali nobenega drugega portala v Sloveniji. “Rusija nima razloga, da bi jih blokirali. To pove nekaj o slovenskem medijskem prostoru, saj so se večji evropski nacionalni mediji znašli na črnem seznamu, medtem se slovenska RTV ni, saj kažejo izredno simpatijo do Rusije”.
Populizem in volitve v Evropi
V zaključku sta še govorila o populizmu v Evropi in o zadnji evropskih volitvah. Za populizem Tomšič pravi, da se je pojavil v 19. stoletju, ter, da je predstavljal nekaj pozitivnega, to je pomenilo da so ljudske stranke. Zdaj pa je to postalo tisto, ki vnašajo nemir in ogrožajo demokracijo. Za Evropske volitve pa je povedal, da se je sicer zgodil nek politični premik, vendar se ni zgodil tako velik premik kot so se bali na levici in kot so si želeli na desnici. Desnica, zmerna kot tudi bolj radikalna, je nekaj pridobila, liberalci so nekoliko zgubili. Ni pa se zgodil nek pretres, razen v Franciji.
A. G.