Bili so trenutki odločitve, bili so trenutki, ko se je pisala zgodovina slovenskega naroda. Slovenija je bila razorožena in izdana ter brez podore mednarodne javnosti. Ubranitev implementacije plebiscitarne odločitve slovenskega naroda brez vzpostavitve MSNZ in pogumnih Slovenk in Slovencev ter pravih odločitev vodilnih ne bi bila mogoča.
“Agresija na Slovenijo se je pričela z razorožitvijo kot prvo fazo tega strateškega dejanja,” je bil jasen brigadni general Anton Krkovič, medtem pa je Janez Janša poudaril: “Tisti, ki so slovensko TO razorožili, so v bistvu ustvarili temeljni pogoj, da je JLA sploh izvedla agresijo na Slovenijo.”
Celotno oddajo si lahko pogledate na spodnji povezavi.
Razorožitev je nesporna veleizdaja brez primere
“Dokumentov je veliko in to je nesporna zgodovinska resnica, znana vsem, ki smo to takrat doživljali,” je povedal takratni obrambni minister. Širna slovenska javnost in vsi slovenski mediji so med 16. in 20. majem 1990 o tem obširno poročali ter objavljali proteste občin, društev in posameznikov. “To je nekaj, kar je nemogoče skriti. To se ni dogajalo leta 1942, ko ni bilo televizije in modernih sredstev komunikacije. So posnetki, avdio- in video-, so časopisi,” poudarja Janša.
Razorožitvi so se uprli samo v 14 občinah in to je – za tiste, ki bi morali tudi po takratni ustavi in zakonodaji ta nezakoniti in protiustavni ukaz general štaba JLA preklicati, pa tega niso storili, čeprav so bili o vsem obveščeni – neprijetna resnica.
Predsedstvo RS je funkcijo nastopilo 10. maja 1990, razorožitev pa je bila ukazana 15. maja. “Ko so bili obveščeni, da se bo teritorialna obramba razoroževala, so imeli polna pooblastila in trajalo je skoraj 4 dni, da so ta ukaz preklicali, in to šele potem ko ni bilo nobene možnosti več za izgovarjanje in na žalost potem ko je bila večina orožja že pobrana,” je dejal Janša ter dodal: “Odgovornost je tukaj jasna– da se določiti osebe, dan, kraj, čas in način.”
Lahko bi se zgodilo, da Milošević ne bi tvegal
V primeru, da bi Slovenija obdržala orožje TO, kot ga je imela pred razorožitvijo, bi tudi takratni Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) predstavljala veliko večjo grožnjo. “Tukaj je v seštevku šlo za preko 100.000 kosov različnega orožja, opreme, streliva in eksplozivnih sredstev, potem Milošević ne bi tvegal napada, ampak bi preko inštrumentov, ki jih je imel znotraj JLA, verjetno šel takoj na uresničevanje načrta B – graditve oz. varovanja velike Srbije in Slovenija bi bila iz tega izvzeta,” je pojasnil Janša.
Teritorialna obramba (TO) je bila del enovitih oboroženih sil Jugoslavije. “Šlo je za načrtno dejanje,” razorožitev pojasnjuje Krkovič. “Začele so prihajati informacije z različnih koncev in ko smo začeli zlagati te kocke, se je hitro pokazalo, da je prišlo dobesedno do veleizdaje – do razorožitve, da bi JLA kot nosilec in garant ohranitve integritete in zavarovanja sistema lahko zelo enostavno izpeljala to operacijo do konca, kajti ko razorožiš svojega nasprotnika v bodoči vojni manjka, zelo malo do končnega rezultata,” je pojasnil Krkovič.
Prvi minister za notranje RS Igor Bavčar: “Kljub vsem našim prizadevanjem nam odvzema večine tega orožja ni uspelo ustaviti. Zgodba o tem, da TO ni bila razorožena, in izjave, ki želijo pokazati, da je tistih nekaj odstotkov orožja bilo dovolj, da bi se lahko ubranili pred agresijo, so seveda smešne. Zaradi tega je bilo potrebno začeti celoten nov proces, ne samo oboroževanja, ampak tudi organiziranja na način, da se kaj takega ne more več ponoviti. Takrat se je rodila ideja o Manevrski strukturi narodne zaščite, s katero smo tudi postavili celotno organizacijo na način, da je funkcionirala tudi v času po formalnem prevzemu TO. Principi, ki so bili takrat postavljeni, so omogočili, da smo obrambo Slovenije vodili na način, ki je bil uspešen in ki je dve ključni obrambni strukturi, ki sta bili takrat postavljeni, povezal v skupno delovanje. To je odločilno vplivalo na našo uspešno izpeljavo obrambe Slovenije v vojni.”
Najprej brez imena, tajno in v ilegali, danes poznana kot MSNZ
“Nisem izvedel, začutil sem prihajajočo nevarnost,” je pojasnil Krkovič in poudaril, da je najprej vzpostavil stik s sekretarjem za obrambo Janezom Janšo – in tu se je po Krkovičevih besedah nekako aktiviral vrh vodenja in poveljevanja.
“Naredili smo enote, ki so bile brez orožja in opreme, še uniforme so bile stare, pomečkane zimske uniforme jugoslovanske armade iz 60-ih let, na pogled nič kaj vojaške,” se težkih razmer spominja Janša, in dodaja: “Ključni problem je bil, da smo predlagali sprejem obrambnega proračuna že jeseni, še pred plebiscitom, ampak ta akt je bil blokiran v slovenski skupščini.” Proti je glasovala celotna opozicija in vladna stranka zelenih, ki je bila formalno v DEMOS-u, zbor združenega dela pa je to odločitev blokiral.
Goli in bosi pred implementacijo plebiscitarne odločitve
Samo prva pošiljka s 5000 kosi pehotnega in protioklepnega orožja je prišla pravočasno. “Ta pošiljka je bila ključna, ampak je prišla par dni pred vojno. Mi smo s tem orožjem oborožili t. i. jurišne odrede, ki smo jih ustanovili po celi Sloveniji, kjer so bili obvezniki, ki so v zadnjih 5 ali 6 letih odslužili vojaški rok in je bilo to znanje še sveže,” razlaga Janša. Šlo je za ključne enote, na katere so računali, a do zadnjega trenutka niso vedeli, ali bodo orožje dobili.
“Takšni projekti se začenjajo v zelo majhnih celicah,” pravi Krkovič in dodaja: “Ključno je to, da sem zbral malo modrosti pa tudi malo norosti, da sem si upal to narediti.” Po Krkovičevih besedah se je na ravni med Janšo in Bavčarjem “vzpostavil usodni tandem slovenske osamosvojitve, ki je pogojeval harmonizacijo ukrepov dveh ključnih državotvornih ministrstev”.
Na predvečer 25. rojstnega dne domovine Slovenije
Janez Janša: “Ljudje so se zavedali, kaj se dogaja, in ta pogum naroda je prišel ponovno do izraza, ko smo bili napadeni. Narod ni bežal, ampak se je pogumno branil. Junak slovenske osamosvojitve je tisti Slovenec ali Slovenka, ki je nekaj aktivno naredil, da so se ustvarili pogoji za osamosvojitev, in drugič, ko je to odločitev z orožjem branil.”
BrGen Anton Krkovič: “Čestitam vsem k temu velikemu dosežku – 25 let samostojne in demokratične države je enkraten dosežek. Bi pa opozoril: nič na tem svetu ni dano za vedno, vse je treba vzdrževati, negovati in ohranjati za prihodnje mlade rodove, na katere apeliram: ne bežite v tujino, zahtevajte, da se v Sloveniji vzpostavijo normalne, evropske razmere, in prepričan sem, da bo kmalu prišel ta čas, ko bomo v Sloveniji lahko še zelo lepo živeli.”
Jure Ferjan