Družinsko politiko se je v zadnjih desetih letih pogosto zanemarjalo. Slovenija kot majhna družba ima probleme s hitrejšim staranjem prebivalstva. Odbor državnega zbora za delo je brez glasu proti sprejel dopolnilo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Med drugim dopolnilo izboljšuje stanje študentskih družin in tistih družin, kjer je mati nezaposlena. Med drugim pa je bil sprejet tudi predlog Nove Slovenije, da se poveča denarni vložek ob rojstvu otroka z 280 na 500 evrov. “To je bil fokus, da se jim prizna neko denarno nadomestilo. Govorimo o povišanju, 200 evrov dodatne pomoči. Govorimo o dodatku za materinstvo, starševstvo. Fokus je bil, da se iz materialnega preseli nazaj na denarni vložek kot denarno sredstvo,” je povedala poslanka Nove Slovenije Iva Dimic.
Družinska politika je povezana z različnimi področji. Navezuje se na področje stanovanjske politike, zdravstva in tudi na delovanje občin. Vlada Marjana Šarca tem področjem ne posveča veliko pozornosti, ne glede na alarmantno stanje v vseh izpostavljenih politikah delovanja. To smo videli tudi pri zadnjih odločanjih, ko so zavrnili predlog o stanovanjski shemi poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ter pri glasovanju o rekordnem proračunu, ko niso potrdili povišanja povprečnin občinam. “Družinske politike v Sloveniji praktično skoraj nimamo. Imamo prepleteno socialno in družinsko politiko. Družinska politika je vselej socialno odvisna, pogojena. Na družinsko politiko v Sloveniji vplivajo dohodki staršev, njihovo premoženje. Nimamo neke univerzalne politike. Nimamo tako kot Franciji, kjer točno veš, kaj lahko pričakuješ pri enem otroku, drugem otroku. Tega ni v Sloveniji,” je povedala poslanka Nove Slovenije Iva Dimic.
V Sloveniji je veliko težav s stanovanjsko politiko in neugodno demografsko politiko, saj se Slovenci vedno bolj pozno odločajo za ustvarjanje družine. Prvega otroka moški v Sloveniji dobi pri 32 letih, ženska pa pri 30 letih. “Dva milijona nas je. Manjše družbe se starajo hitreje. Slovenija je obstala na koraku, pa je politika socialistov, ki so že nekaj let na oblasti … enostavno nočejo razumeti, da narod sam poskrbi za svojo demografijo, za svoje potomce in se je na tem področju zadeva enostavno ustavila,” je kritična Dimičeva. Na omenjenem odboru je bil tudi soglasno sprejet predlog Nove Slovenije, da se ob rojstvu otroka denarni dodatek zviša z 280 na 500 evrov. “S tem dosežkom smo zadovoljni. Treba je zasledovati otrokove koristi. Na tem področju se stvari že dolgo niso spremenile. Upam, da bomo vsi, vlada, koalicijski poslanci, prišli od besed k dejanjem. Dobrih štirinajst dni nazaj smo imeli svetovni dan otrokovih pravic. Jih je bilo polna usta, kako je treba otroku zagotavljati koristi. Jaz upam, da bodo z glasovanjem za naš amandma tudi na plenarnem zasedanju to potrdili.”
Stanovanjska politika je del problema družinske politike
Zaradi neugodne stanovanjske politike si mladi v Sloveniji vse težje ustvarjajo družine. Po mnenju Dimičeve je to eden izmed temeljnih problemov stanovanjske politike v Sloveniji. “Del družinske politike je tudi stanovanjska politika, ki je 10, 15 let praktično ni. Nimamo je, da bi po nekih dostopnih cenah mladim družinam nudila nakup stanovanj. Lahko govorimo o neprofitnih stanovanjih, študentskih stanovanjih. Cilj je isti, da si mladi ustvarijo svoj dom, svojo družino. Cilj je, da se postavijo samostojno na noge. Slovenija napreduje pri centralističnem obnašanju. Centralistična politika, vse se seli v večja mesta. “
Občine in zdravstvo so pomembni del družinske politike, vendar vlada Marjana Šarca tega enostavno ne razume
V oddaji Tema dneva z voditeljem Luko Svetino je poslanka Iva Dimic predstavila probleme in delovanje občin. Občine imajo vedno več nalog, s tem pa tudi višje stroške svojega delovanja. Z nesprejetjem povišanja povprečnin se občinam višajo tudi stroški. To najbolj občutijo mlade družine. Po mnenju Dimičeve pa so v proračunu smešno nizke postavke za investicije v slovenskem zdravstvenem sistemu. “Občine potem strošek prelevijo na družine. Lahko rečemo, da se komunalne storitve podražijo, jih občutijo družine. Tudi pomoč na domu. To so socialni korektivi, ki se prevalijo na občine. Če država skupnosti občin ne zagotovi zadosti velikih povprečnin, to v nekaj odstotkih prevalijo na družine. Recimo zdravstvo. Tudi zdravstvo je del družinske politike. Za investicije v zdravstvo je v proračunu namenjeno 20 milijonov evrov. Investicij ni niti za eno bolnišnico za prepleskat’, kje pa še pridemo do dotrajanih postelj.”
Očetje morajo začutiti prve otrokove korake in postati del družine
Zelo pomembna pri družinski politiki je vloga očeta. Zato so na omenjenem odboru sprejeli podaljšanje očetovskega dopusta. “Oče je pomemben v vsaki družini. Pomembno je, da se tudi oče vključi in začuti povezanost z družino. Gotovo je pomembno kot celota. Je pomembna celica naše družbe. Prav je, da poskuša oče v tistem času pomagati svoji ženi in otroku. Pomembna je vključitev in da začuti, kaj pomeni v svoji hiši, stanovanju novo bitje, novo življenje.”
Ali bodo koalicijski poslanci držali besedo in glasovali za omenjene predloge tudi na plenarnem zasedanju ali bodo spet našli izgovore, kot so jih našli v primeru povprečnin občin?
Na odboru za delo v državnem zboru so bili vsi predlogi soglasno sprejeti. V preteklosti se je velikokrat izkazalo, da so predloge na odboru sprejeli, potem pa so si vlada in koalicijski poslanci čez noč premislili ter glasovali drugače. Iva Dimic upa, da tokrat ne bo političnih igric, saj gre v prvi vrsti za otroke. “Govorimo o otrocih. Govorimo o tem, kaj naj bi bila družinska politika. Čas je, da politika preide od besed k dejanjem in vse, kar gre v otrokovo korist, tudi podpre z največjo možno večino v državnem zboru. “
Luka Perš