Potem ko so pripadniki spuntane vojske zajeli premierja in predsednika Malija, je 75-letni predsednik Ibrahim Boubacar Keita podal svoj odstop s predsedniškega položaja. Sosednje države so nemudoma zaprle meje z Malijem, Vojaški udar pa naj bi po trditvah medijev dal nov zagon islamistom, ki so v Mali prišli iz Libije.
Nadaljna destabilizacija Malija bi lahko po trditvah Advance pripeljala do eskalacije islamističnega ekstremizma in terorizma, ki se že več let iz Malija širi po Zahodni Afriki.
“Sedem let sem skušal postaviti to deželo nazaj na noge. A če so se nekateri pripadniki oboroženih sil odločili, da temu procesu naredijo konec z vojaško intervencijo, ali imam sploh kako izbiro? Sprijaznil se bom s tem, ker ne želim prelivanja krvi,” je povedal 75-letni predsednik Malija Ibrahim Boubacar Keita.
Keita je tako podal svoj odstop in napovedal razpustitev parlamenta. Vojska je začela z aretacijami višjih vladnih uslužbencev. Sosednje države pa se bojijo destabilizacije v regiji. Po večmesečnih protivladnih protestih, do katerih naj bi prišlo zaradi izigravanja političnega sistema vladajoče stranke in vrhovnega sodišča, je na oblast prišla vojska. A politična korupcija naj bi bil zgolj priročen izgovor, za prevzem oblasti. Varnostni svet združenih narodov je že sklical nujni sestanek glede dogajanja v Maliju.
Mali je ena od držav, ki imajo najmlajše prebivalstvo na svetu. Kar polovica od 19 milijonov državljanov je mlajša od 18 let, trdi Unicef. Po podatkih Svetovne banke, pa jih ravno tako 42,7 odstotka živi v izredno veliki revščini.
Mali se je že pred osmimi leti, v 2002 spopadal z državnim udarom, ki ga je izpeljala vojska. To je sploh omogočilo džihadistom, da se utrdijo v državi. Veliko jih je prišlo v Mali iz Libije, pri tem so bili oboroženi. Kot da to ne bi bilo dovolj, je na severu države izbruhnil upor Tuaregov, zaradi česar je kasneje v državi vojaško intervenirala Francija, ki je še danes del te operacije. Vseeno moč in vpliv džihadistov narašča, iz Malija pa se širijo v Niger, Burkino Faso, Mavretanijo ter celo Alžirijo.
Ivan Šokić