“Javna zaveza izpolnjena: ovadba suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja komisije KPK oz. Roberta Šumija v zvezi z zadevo Tomaž Vesel, poslana na tožilstvo,” je svojo obljubo komentiral dolgoletni novinar z več kot 40 letnimi izkušnjami Vinko Vasle. Slovensko tožilstvo ima sedaj možnost, da se primera resno loti in dokaže, da ne delujejo v korist centrov moči slovenskega tranzicijskega omrežja.
Odločba KPK v primeru “popoldanskega” dela na Fifi Tomaža Vesela je razburila dobršni del slovenske javnosti. Dolgoletni novinar, ki je sedaj v pokoju Vinko Vasle, je izpolnil svojo javno obljubo, da bo vložil ovadbo suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja proti predsedniku KPK Robertu Šumiju. Spodbuja pa tudi druge državljane, naj pričnejo množično vlagati kazenske ovadbe za vse kriminalne nečednosti slovenskega tranzicijskega omrežja. Sedaj sta na potezi slovensko tožilstvo in policija.
V našem mediju smo predstavili del spornih elementov odločbe KPK v primeru predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela. V javnosti že dlje časa poteka polemika o tem, ali Veselovo delo na Fifi spada med pridobitno ali nepridobitno dejavnost. Vse kaže, da so strokovni sodelavci spisali pravno latovsko farso, ki bi se je sramoval vsak študent prvega letnika prava. Pravni strokovnjaki na KPK se več kot očitno sprenevedajo. Vendar vse kaže, da s svojo pravno latovščino ne morejo zakriti dejstva, da so na čuden način reševali stolček Veselu.
In kako Vasle pojasnjuje razloge za ovadbo? Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 15. členu zahteva, da funkcionar KPK zaprosi za izdajo pisnega dovoljenja za opravljanje – dodatne dejavnosti. Ob obravnavi primera je komisija zapisala, da s takšnim dokumentom, na katerega se je skliceval tudi Vesel, ne razpolaga, niti ga na večkratni poziv komisije ni predložil Vesel. Komisija zapiše, da zavajanje in podajanje neresničnih izjav funkcionarjev lahko komisija obravnava kot sum kršitve integritete, potem pa doda – “Ker pa v konkretnem primeru ni mogoče v popolnosti ovreči trditev o obstoju dokumenta (izdajo mnenja je potrdil nekdanji predsednik KPK, prav tako se je nanj v svojih prijavah sprememb premoženjskega stanja skliceval predsednik računskega sodišča) komisija javnih navedb in sklicevanja na dokument, ki kasneje ni bil predložen, ni mogla šteti kot zavajanje in postopka s področja suma kršitve integritete ni uvedla.”
“Ta opredelitev komisije je nepravna telovadba in pravni monstrum, saj je popolnemu laiku jasno, da se resničnost pač dokazuje z dokumentom. V tej zadevi se je Tomaž Vesel javno skliceval na to, da pisno mnenje ima, da je verjetno nekje v njegovem računalniku v Švici. Kasneje je mnenje prilagodil in dodal, da kot se spomni, pisnega mnenja dovoljenja ni bilo, ampak mu je bivši predsednik KPK Boris Štefanec podal zgolj ustno dovoljenje. Štefanec se je tudi zapletal. Najprej je trdil, da pisno dovoljenje nekje na KPK mora biti, vendar ga v sistemu, kamor se vsako dovoljenje obvezno zavede, ni bilo. Potem je trdil, da se “zdaj spomni”, da je Veselu dal le ustno dovoljenje, ki pa seveda ne šteje, ker je v nasprotju z zakonom, četudi bi takšno dovoljenje Štefanec dal. Kljub temu je še vedno trdil, da dovoljenje nekje na KPK mora biti, da bi se kasneje spomnil, da ni dal dovoljenja, ampak samo mnenje!” je zapisal Vasle. V skladu s tem je treba poudariti, da bi Veselu moral dati dovoljenje tudi njegov delodajalec – Državni zbor republike Slovenije, vendar pa omenjeni za to dovoljenje tam ni zaprosil in ga tudi ni dobil, je še spomnil ovaditelj.
Komisija KPK v sestavi Šumi in namestnika Uroš Novak ter Simon Savski je zato zapisala, da ni ugotovila kršitev ZIntPK, zato je postopek proti predsedniku računskega sodišča Veselu ustavila. Iz zgoraj opisanega pa vendarle izhaja, da je komisija ravnala v nasprotju z zakonodajo – z Zakonom o KPK, Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije in z Zakonom o računskem sodišču, ki prav tako v 16. členu opredeljuje nezdružljivost funkcij na računskem sodišču. “Komisija KPK je s tem – kot izhaja iz opisanega – objektivno omogočila – tudi za nazaj – zlorabo uradnega položaja predsedniku računskega sodišča T. Vesela in mu še v naprej omogoča veliko premoženjsko korist, ki je ne bi smel biti deležen, ker je to v polnem nasprotju z njegovo funkcijo in zakoni,” je še zapisal ovaditelj, ki upa, da bo tožilstvo z vso resnostjo preučilo prijavo in v skladu z ugotovitvami tudi ukrepalo.
Šumiju se ne zdi sporno ne “popoldansko” delo Vesela na Fifi niti “popoldansko” delo poslanca SD Gregorja Židana
Primer Vesela kaže, kako daleč gredo osrednji mediji, da zaščitijo enega ključnih likov slovenskega tranzicijskega omrežja. Za to pa so pripravljeni zlorabiti celo “neodvisno” Komisijo za preprečevanje korupcije. Priporočamo, da si ogledate nastop predsednika KPK Roberta Šumija v oddaji 24ur večer.
Šumi je govoril v pravnih frazah in na vse načine zanikal, da je “popoldanska” dejavnost trenutnega predsednika Računskega sodišča sporna. Povedal je še, da ni pomembno to, ali bi Vesel zaslužil par evrov ali dvesto tisoč evrov, saj je zanj Fifa društvo z nepridobitno dejavnostjo. Za njega tudi ni sporno “čudno” popoldansko delovanje poslanca SD Gregorja Židana. Ob tem se lahko samo nasmehnemo ob izjavi Šumija z dne sedmega avgusta 2020. Povedal je, da “tudi brezplačna kava lahko pomeni korupcijo, kajti takoj, ko si v zameno dolžan nekaj vrniti ali storiti, kar ne bi smel, je to že nedopustno.” Vse kaže, da bo sedanji predsednik KPK bolj pozoren na “brezplačne” kave kot pa na sporni milijonski bruto dolarski zaslužek Vesela na Fifi.
Nekdanji novinar Dela, RTV Slovenija in Maga je vložil ovadbo proti KPK. Za to se je odločil, ker meni, da gre za kaznivo dejanje zlorabe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ne smemo pozabiti, da je okrog Veselove zaposlitve na Fifi veliko lukenj. Dokument, ki dokazuje, da lahko Vesel opravlja “popoldansko” delo na Fifi, ni ne pri Veselu ne na KPK. Nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec je v enem izmed slovenskih medijev izjavil, da je dovoljenje Veselu za opravljanje dejavnosti dal ustno. To pa nam pove vse o tem, kakšni kadri so v preteklosti vodili KPK.
Luka Perš