“Denarja ni”, so v en glas zatrjevali predstavniki trenutne vladajoče koalicije, ko so ukinili Janševo dohodninsko reformo, ki je vsem Slovencem višala plače. Takrat je bilo govora o 800 milijonih manka za proračun (po najslabšem scenariju). Zdaj so v vladi kar naenkrat magično našli denar, a le za izbrance – približno milijardo evrov bodo porabili za t. i. odpravo plačnih nesorazmerij v javni upravi oz. po domače za višanje plač javnim uslužbencem.
Danes popoldne se bodo namreč nadaljevala krovna pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, pričakovati je, da se bodo sindikati odzvali na vladni predlog.
Med sindikati pa ne bo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki stavka že od 15. januarja. Predvidoma danes naj bi zasedal glavni odbor Fidesa, ki naj bi obravnaval zakonitost vladnega odloka o naboru storitev, ki jih je treba opravljati med zdravniško stavko.
Pogajanja med predstavniki vlade in Fidesa naj bi se sicer nadaljevala v torek, ko naj bi obravnavali tudi predlog za mediacijo. Na t. i. stebrnih pogajanjih so po področjih podrobneje pogledali, kaj pomeni za posamezna delovna mesta javnih uslužbencev.
Vlada obljublja milijarde
Vsebine vladnega predloga sicer po pogajanjih pred tednom dni niso razkrili. Po informacijah, ki so kasneje prišle v javnost, naj bi vključeval dve različici: po prvi bi najnižji plačni razred določili v višini minimalne plače iz leta 2022, po drugi bi za izhodišče vzeli letošnjo minimalno plačo, poroča STA.
Razmerja med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju na novi plačni lestvici bi zmanjšali z doslej predvidenih 1:7 na 1:6, implementacijo plačne reforme predvideli v obdobju petih let, v tem času pa se plače ne bi usklajevale z inflacijo. Po neuradnih informacijah naj bi bil predlog v petih letih vreden 1,3 milijarde evrov. Vladni predlog se sicer nanaša tudi na število dni dopusta in povračilo stroškov prevoza na in z dela.
Vlada javnih uslužbencev
Videti je, da imamo vlado po okusu javnih uslužbencev. Večina Slovencev je zaposlenih v javnem sektorju in ti imajo od 1. januarja 2023 nižje plače, zato ker je vlada trdila, da ni sredstev za financiranje takšne 0,8-milijardne proračunske luknje. Čeprav se je izkazalo, da luknje v resnici sploh ne bi bilo, saj so bili prihodki v proračun kljub dohodninski reformi leta 2022 višji kot pred tem. Kljub temu, bo zdaj vlada našla 1,3 milijarde evrov za servisiranje enotnega sistema plač v javni upravi, a že pred tem so ga povsem izmaličili, tako da so zdaj pogajanja skoraj nemogoča, brez močnih popuščanj na vladni strani.
“Enotni plačni sistem ste popolnoma zrušili, ko ste sodnikom in tožilcem brez težav dali 600 evrov dodatka, saj to pomeni, da to lahko zahteva kdor koli. Zakaj potem ne daste 600 evrov dodatka tudi zdravnikom in medicinskim sestram, dokler se plačni sistem ne spremeni? Ključno vprašanje je, zakaj eni plačni skupini ja, drugi pa ne,” je bila na nujni seji odbora za zdravstvo kritična vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Vlada se je namreč v letu in pol na oblasti že samostojno pogodila z najglasnejšimi cehi znotraj javne uprave, povrhu pa bi zdaj izvajali še globalno reformo plačnega sistema v javni upravi. Končni cilj je seveda jasen – revnejši delavci v zasebnem sektorju, ki bodo morali to zabavo financirati, in bogatejši delavci v javni upravi, ki vsak dan postajajo bolj priviligiran razred.
I. K.