“S 1. januarjem 2024 je bil namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja, ki je bilo s koncem leta ukinjeno, uveden obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Prvi OZP bo treba plačati za januar 2024, znašal pa bo 35 evrov mesečno,” se glasi sporočilo Vlade na socialnem omrežju X.
Skozi leto 2023 smo ves čas poslušali, kako vlada ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje – skupaj z mediji so ustvarjali fikcijo, da ljudje ne bodo več doplačevali 35 evrov za svoje zdravstvo (ob že približno 300 evrih, ki jih plačujejo iz naslova dohodnine). Zdaj je končno tudi vlada priznala, za kaj se gre.
Dvomov torej ni več, pretvarjanja tudi ne. Jasno so priznali, da se je izbirni prispevek spremenil v obveznega, ki ga bodo plačevali vsi – tudi tisti, ki ga doslej niso, pri tem pa se bo denar zdaj stekal v centralno-planski ZZZS namesto v zasebne zavarovalnice.
Vlada vse leto 2023 trdila, da gre za odpravo dopolnilnega zavarovanja
A vlada in njeni ulični podsistemi le še nekaj mesecev nazaj niso bili niti približno tako iskreni. “Podražitve ne bo, ker položnice za dopolnilo zavarovanje odpravljamo,” je aprila v zvezi s preoblikovanjem prostovoljnega prispevka v obveznega obljubljala koalicijska Levica.
“Dopolnilno zavarovanje končno ukinjeno, zdaj je čas za pravičnejši prispevek, do zdaj so komercialne zavarovalnice v svoje žepe vsako leto pobasale 50 milijonov evrov, ki so bile zbrane z našimi položnicami,” so zmagoslavno navajali v Inštitutu 8. marec. Premier Robert Golob pa je zatrjeval, da nedvomno ni namen dopolnilnega zavarovanja, ki ga plačujejo ljudje, da zavarovalnice kupujejo zasebne klinike in razgrajujejo javni sistem, zato so se tudi odločili, da gredo v ukinitev.
140 milijonov izgube
Pogrom proti trenutnemu sistemu se je začel, ko je Zavarovalnica Generali aprila letos med prvimi napovedala dvig cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 10 evrov. Kot razlog za to je navedla neugodne trende na področju zdravstvenih storitev (rast cen zdravstvenih storitev in rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu). Ko so tudi druge zavarovalnice pričele izpostavljati nujo po povišanju vplačanega zneska, je pričel premier javno izražati dvom v omenjene izračune. Vseeno je Inštitut za ekonomska raziskovanja prišel do enakega zaključka, da torej 35 evrov predstavlja prenizki prispevek in da bo to pripeljalo do stanja, ko bo imel Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) primanjkljaj nad 100 milijonov evrov.
Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je po seznanitvi s finančno projekcijo poslovanja v obdobju od 2023 do 2025, kjer se na račun preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek obeta primanjkljaj v višini skoraj 140 milijonov evrov, povedala, da bi se morala na račun medicinske inflacije premija povišati za 10 evrov. Od kje torej Golobovi vladi fikcija o neznanskih dobičkih, ki so jih kovale zasebne zavarovalnice, ko pa močna centralno-planska ZZZS napoveduje 140 milijonov izgube?
Tiste z najnižjimi prispevki bodo obremenili najbolj!?
Navkljub očitkom tistih, ki se imajo za socialno čuteče, da ni prav, da nekdo z najnižjimi dohodki plačuje enako kot nekdo z najvišjimi, smo sedaj prišli do stanja, ko bo nekdo z najnižjimi dohodki plačeval več kot nekdo z najvišjimi! V omenjeni zadevi gre namreč za prispevek, katerega plačevanja je obvezno, ta pa se bo plačeval od bruto plače in bo zniževal dohodninsko osnovo.
Izračun Žurnala 24 kaže, da bo večina upokojencev, ki ne plačuje dohodnine, plačevala 35 evrov. Toliko, torej 35 evrov, bo plačal tudi delavec (denimo čistilka), ki je v najnižjem dohodninskem razredu. A ker bo omenjena oseba na račun tega plačala 5,60 evra nižjo dohodnino, bo to posledično privedlo do stanja, da bo plača za 29,40 evra nižja kot prej. Nekdo v najvišjem dohodninskem razredu bo plačal premijo v višini 35 evrov, kar bo posledično pomenilo, da bo plačana za 17,50 evra nižja dohodnina. S tem pa se bo plača znižala za 17,50 evrov. Tisti s povprečno plačo bodo imeli ob plačilu premije v znesku 35 evrov za približno 25 evrov nižjo plačo.
Strošek bodo krili davkoplačevalci
V prihodnjem letu nas na račun nižje dohodninske osnove, ki je posledica obveznega zdravstvenega prispevka, čaka strošek v skupni višini 240 milijonov evrov. Tak podatek človeka upravičeno ujezi ob dejstvu, da je vlada strošek obnove Slovenije za obdobje dveh let prelevila na davkoplačevalce, ki jim je sicer na začetku mandata znižala plače z ukinitvijo Janševe davčne reforme. Celotna višina pobranega solidarnostnega prispevka v prvem letu naj bi po ocenah znašala 156 milijonov. V primeru, da torej vlada ne bi šla v tako nepremišljeni manever, državljanom torej skorajda ne bi bilo treba plačevati solidarnostnega prispevka, ki sicer s solidarnostjo nima prav nič skupnega. Zdaj smo dokončno dobili potrditev, da gre za novo obvezno davščino, ki bo – ironično – najbolj obremenila revne, najmanj pa bogate.
I. K.