“Aktualna vlada je finančna sredstva za razvoj in promocijo slovenščine za leto 2024 znižala na 260.000 evrov (v letu 2023 je bilo na tej postavki 1.500.000 evrov), hkrati pa uvaja fakultativno brezplačno poučevanje jezikov nekdanje SFRJ!”, je kritičen poslanec SDS Andrej Hoivik, ki meni, da se s tem znižuje vrednost slovenščine, poveličuje pa pomen drugih jezikov.
Na 10. seji odbora za kulturo se je danes v obravnavi znašel predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnostih narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (ZUKPPNS), ki ga je predlagala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanima Matejem T. Vatovcem in Sandro Gazinkovski. Stranki SDS in NSi obravnavi zakona sicer nista bili naklonjeni, saj kot pravita, Javni sklad Republike Slovenije že sedaj za kulturne dejavnosti na podlagi razpisa sofinancira kulturne projekte manjšinskih, etičnih skupin in priseljencev v Republiki Sloveniji, na katerega se lahko prijavijo tako projekti narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ kot tudi vseh drugih narodnih skupnosti.
Po besedah Andreja Hoivika gre v tem primeru za nedodelan in rokohitrski zakon. Slednji ravno tako ni jedrnat, na kar je sicer opozorila zakonodajno-pravna služba DZ, prav tako pa to prikazujejo tudi predlagatelji oziroma koalicijske stranke z vloženimi amandmaji. Hoivik je na seji priznal, da so bili s kolegi poslanci naravnost frapirani, ko so zagledali nov amandma – 5.a člen, kjer so dodali nove pristojnosti ministru pristojnemu za izobraževanje in vzgojo.
Amandma, ki so ga vložili, si lahko v celoti preberete spodaj:
V zvezi s 5.a členom je Hoivik spomnil, da je minister Darjo Felda v teh dneh, ko se obravnava zakon o osnovni šoli, pripomnil, da se bo prvi tuji jezik uveljavil v naslednjem šolskem letu, drugi obvezni tuji jezik v tretji triadi pa vsaj do leta 2027, 2028 ne, ker zanj ni dovolj kadra. “Tukaj pa se ministrstvu, pristojnem za vzgojo in izobraževanje, kar nalaga, da bo v letu 2025 uvedel brezplačno učenje maternih jezikov narodov nekdanje SFRJ.”
Ker je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti odvisen od vladnega proračuna vsako leto, je po njegovih besedah jasno, da ima vlada že sedaj na voljo mehanizem. “Če bi bil res namen predlagateljev, da se povečajo pravice, bi se dvignila postavka za leto 2024 in 2025 in se podprl vložen amandma poslanske skupine SDS, ki je stremel k povečanju sredstev.”
Poslanec Tomaž Lisec je izrazil presenečenje, da se v teh časih, ko je ogromno odprtih vprašanj, ki se dotikajo naših prebivalcev, na klopi dobiva zakone, ki niso prioritete neke resne vlade koalicije. V zvezi s 5.a členom je predlagatelje povprašal, če so se sploh pozanimali pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje in vzgojo, ali je zadosti kadra, če bo denimo v tretjino šol prišla pobuda s strani staršev o učenju jezikov nekdanjih SFRJ. “V Sloveniji dati takšno možnost, da se omogoči osnovno in srednješolsko brezplačno učenje maternega jezika, meni Lisec, je v tem trenutku prevelika dodana vrednost, ki seka iz okvirov tega zakona”. Lisec pa je dal tudi vedeti, da ga žalosti laž, da zakon ne bo imel nobenih finančnih posledic.
Pred končnim glasovanjem so v poslanski skupini SDS predlagali glasovanje o tem, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, a njihov predlog ni bil sprejet. Ker ima koalicija večino, je matični odbor pričakovano podprl zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ.
Usul se je kup ogorčenih odzivov
Zakonodajni predlog je sprožil kup ogorčenih odzivov na družabnih omrežjih v smislu: “Sramota, izdaja, hlapčevanje, poniževanje … in kaj to dela v SLO parlamentu?”; “Ne, skrbijo samo za bivšo jugo, ne za Slovence. Na krožnik jim ponujajo brez soglasja slovenskega naroda stvari, ki niso v soglasju z našo ustavo. NI jim potrebno znati uradnega jezika naše države, zaposlujejo raje tuje učitelje, zaposlujejo tujce, ne Slovence.”; “Naj se učijo svojega jezika in kulture v okviru društev, ki jih imajo. A bi Slovenci v drugih republikah nekdanje SFRJ lahko imeli tako zaslombo v šolski zakonodaji? …”; “Meni gre na jok …”; “Namerno delajo iz Slovenije Jugoslavijo”; Če bo šlo tako naprej, bo slovenščina samo še dopolnilni jezik na nekaterih šolah”.
Najbolj bizarno je, da se bodo otroci s Kosova v slovenski šoli učili albanski jezik in albansko kulturo, ki jo poznajo, namesto, da bi imeli dopolnilne vsebine o slovenskem jeziku in kulturi, ki je sploh ne poznajo.
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) February 15, 2024
Ž. N.