O pretresih na političnem parketu smo govorili s političnim komentatorjem in voditeljem oddaje Faktor Aljušem Pertinačem. Ocenjuje, da ima Golobova vlada navkljub vsem napakam in gostilniškemu obnašanju v javnosti še vedno veliko moči. Preden bo Golob končno odšel, bo padel še marsikateri standard, zaupanje državljanov v državo in inštitucije pa se bo še zmanjševalo. Bodo koalicijski partnerji (SD, Levica) ter tranzicijska omrežja dopuščala in “požrla” vse, kar jim bo še serviral premier Golob?
Z našim sogovornikom Aljušem Pertinačem smo spregovorili v treh sklopih. Najprej o odhodu vplivne poslanke iz vrst svobodnjakov Mojce Šetinc Pašek, nato o pričevanju nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. Pogovor smo zaključili z vprašanjem o politični dilemi, ki te dni pesti koalicijske partnerje svobodnjakov – kako se bodo odzvali na ponovno rekonstrukcijo vlade in zmanjšanje števila resorjev pod njihovo kontrolo.
Golob misli, da njegove odločitve nimajo posledic
Na prvo vprašanje, kakšne bodo posledice “revolveraške” odstranitve Mojce Šetinc Pašek glede na njeno vplivnost in povezave, Pertinač odgovarja, da premier očitno misli, da so njegova ravnanja brez posledic. “Čedalje bolj se zdi, da predsednik vlade misli, da nobene njegove odločitve nimajo posledic, vsaj ne negativnih,” pove. Doda, da če je imel predsednik stranke res tako enoznačno podporo za odstranitev, potem posledic verjetno ne bo.
Zanimivo, izpostavlja, da je morda poslanka hotela sama zapustiti Gibanje Svoboda, a so jo pri tem prehiteli. Tako bi vsaj lahko sklepali iz njene zadnje izjave, v kateri se je distancirala od predsednika vlade pa tudi napada na ministra za obrambo na družbenem omrežju. Meni, da je tukaj iskati razloge za odslovitev. “Je pa vsekakor nenavadno, da poslanko na tak način izključijo iz stranke. Navadno se to naredi po nekem procesu, tukaj pa je prišlo kot strela iz jasnega. To samo še enkrat kaže na to, da Gibanje Svoboda ni neka resna politična stranka, temveč klub predsednika vlade Goloba, ki po svoji lastni volji včlanjuje in izključuje ljudi iz nje,” spomni.
Spopad egov
Na vprašanje, ali je ta konflikt mogoče brati skozi prizmo dvoboja dveh centrov moči znotraj tranzicijske levice – tako imenovanih “young boysi”, ki jih trenutno predstavlja Golob in “old boysi”, ki so se osredinili okrog Milana Kučana, Pertinač odgovarja: “Ne vem pa, če bi tukaj iskali spopade med starimi in mladimi. Mislim pa, da je postalo to sobivanje pretežko za njih. V Gibanju Svoboda je precej velikih egov. Sam predsednik vlade ima tako velik ego, da težko prenese še koga drugega zraven sebe.” Nadaljuje, da bi sicer lahko šlo za spopad med starejšo in mlajšo generacijo, a mu je bližje razlaga, da gre v tem primeru za osebna obračunavanja.
Lakmusov test “normalne države”
Na vprašanje, kakšne (če sploh) bodo politične posledice zadnjega pričevanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, odgovarja, da bi tovrstnim izjavam v normalnih državah morale slediti posledice. Pravi, da trenutno ni videti, da bi jih imelo, saj smo veliko tega, kar je bilo izpovedano, že vedeli. To, da je nekdanja ministrica in svetovalka predsednici države svoja razkritja ponovila v državnem zboru, pa ima svojo težo.
Izpostavlja, da se zaradi vrtoglavega tempa političnega dogajanja posledice pričevanja niso uspele pokazati, a se bodo v prihodnje. Odslej bo Golob zaradi pričevanj Bobnarjeve in Lindava oslabljen, nad njegovo avtoriteto pa bo ves čas visel Damoklejev meč njunih izpovedi.
Golobovo vmešavanje v delo obveščevalcev
Bobnarjeva in Lindav pa nista zgolj potrdila že znanih javnih razkritij, temveč tudi odprla prostor za novo afero. Na zaprtem delu seje parlamentarne komisije naj bi izjavila, da je predsednik vlade zahteval od slovenskih obveščevalcev in NPU, da se datum aretacije dveh ruskih vohunov premakne za nekaj dni, da ne bi vest o dogodku zameglila takratne referendumske zmage. Pertinač pove, da so premierjevi motivi za takšno ravnanje lahko dvojni. Sam misli, da je verjetneje, da je postopek prijetja potekal v koordinaciji s tistimi, ki so slovenske obveščevalce obvestili o prisotnosti ruskih vohunov. Sam namreč ne verjame, da so jih domači obveščevalci izsledili sami.
“Drug možni razlog pa je, da je tukaj hotel pridobiti notranjepolitične točke in je zaradi tega zahteval, da se zamakne trenutek, ko se obvesti javnost. Motivi so torej lahko dvojni. Dvomim, da bomo kdaj izvedeli za pravi razlog,” pove sogovornik.
Poteptana referendumska volja
Pred koncem intervjuja se dotakneva še napovedanih reform vlade. Predsednik vlade je namreč napovedal zmanjšanje števila resorjev. Socialni demokrati imajo sedaj štiri resorje, Levica tri. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bosta koalicijski partnerici sploh pristali na takšno rekonstrukcijo.
“Vlada je ob konstituiranju dejala, da nujno rabi 20 resorjev. Da se je konstituirala z 20 resorji, je šla na referendum. Slabo leto po tem, ko se je konstituirala, pride isti predsednik vlade in reče, da zaradi poplav rabimo 12 resorjev. To se mi zdi večji problem kot to, kako bodo reagirali koalicijski partnerji na zmanjšanje ministrstev,” odgovarja Pertinač in dodaja, da bo s spremembo števila resorjev pravzaprav prekršena referendumska volja ljudi. “Jasno je, da je to zelo slabo. Vlada, ki je v enem samem mandatu v prvih dveh letih svojega mandata šla na 20 resorjev, nato pa na 12, se ukvarja sama s sabo,” opozarja Pertinač.
Golobovi ujetniki
Pred koncem pogovora še pove, da so koalicijski partnerji ujetniki tega, da so lahko v vladi samo z Gibanjem Svoboda. Meni, da se jim na predčasne volitve ne mudi in bodo požrli, kar jim bo Golob “serviral”.
“Navaditi se bomo morali, da prihaja zelo dolgo obdobje, ko bomo morali požreti “vse”, kar nam bo Golob serviral. Dokler bo on predsednik vlade in Gibanja Svoboda, bo vse po njegovem. Trenutno nič ne kaže, da bi se naveličal teh dveh funkcij. Če se jih ne naveliča, pa trenutna politična matematika ne dopušča, da bi ga drug zamenjal,” razmišlja.
“Pri njem ni videti, da bi imel občutek, da imajo njegova dejanja kakršne koli posledice. Obnaša se, kot je bil navajen doslej v gospodarstvu – da je vse po njegovo. Tudi v politiki se tako obnaša. Posledice pa so dolgoročno škodljive, za državo in družbo. Sporoča, da politika ni vredna nič, da tudi nosilci javnih funkcij niso vredni nič, da lahko delajo za osebne interese, profitirajo že med mandatom, ne samo po mandatu, kot smo bili doslej navajeni. Zelo veliko standardov se bo porušilo in zaupanja v državo in njene inštitucije bo še manj,” zaključi Pertinač.
Žiga Korsika