Ekoludizem ne pozna meja. Vsak teden nas Golobova skupina zelenih aktivistov preseneti s kakšno novo neumnostjo, ki jo potem prek koalicijskega valjarja spravijo čez parlamentarno sito. Zadnja pogruntavščina? Omejitev hitrosti po slovenskih avtocestah, namesto 130 bi vozili 110 kilometrov na uro, v vseh stanovanjskih naseljih pa največ 30 kilometrov na uro.
Skupina levičarskih skrajnežev, ki jih je Golobova vlada oblikovala v t. i. podnebni svet, je prepričana, da se potovalni čas zaradi novih omejitev ne bo podaljšal, še več – da se bo celo izboljšala pretočnost prometa! Kdor je kdaj sledil kakšnemu “počasnetu”, ki se po avtocesti na prehitevalnem pasu vozi 110 na uro, ve, kakšno kolono povzroči že en sam tak voznik. Predstavljajte si, da bi se tako morali voziti vsi, upoštevaje dejstvo, da so slovenske avtoceste praktično večinoma dvopasovnice.
Podnebni svet pravi, da ima znižanje hitrosti številne pozitivne učinke “tako na zdravje prebivalstva in BPD ter pomeni manj smrtnih žrtev na cestah, kažejo impresivni rezultati iz tujine.”
Spomnimo, da se nekatere druge države – npr. Italija in Češka – pripravljajo na zvišanje hitrosti na avtocestah na 150 kilometrov na uro, saj se jim zdi omejitev na 130 zastarela, saj sodobni avtomobili varno in varčno zmorejo tudi 150 in več. Slovenija gre v obratno smer.
Glavna motivacija je nižanje izpustov
Podnebni svet je zaenkrat na seji obravnaval, ne pa še sprejel dva predloga ukrepov na področju transporta. Prvi je znižanje omejitve hitrosti na avtocestah s 130 na 110 kilometrov na uro in znižanje omejitve hitrosti v javnih stanovanjskih delih mest s 50 na 30 kilometrov na uro. Za to “odrastniško” zamislijo stoji eden od Golobovih “zelenih fantov” predsednik Podnebnega sveta, doc. dr. Žiga Zaplotnik, ki pravi, da njihovi predlogi temeljijo izključno na znanosti in na zavezah, ki so jih dali za to, da bodo omejili dvig temperature na 1,5 oziroma na vsaj na 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo.
Podnebni svet v svoji “znanstveni vnemi” skladno z ekoludistično tradicijo marsikaj zamolči, npr. da niti celotna EU nima praktično nobenega vpliva na stopnjo CO2 v atmosferi, Slovenija seveda še manj. Indija in Kitajska v nekaj sekundah izpustita toliko toplogrednih plinov kot Slovenija v vsem letu. Gre za navadno kazanje kreposti.
Nižja hitrost, nižja poraba, nižji stroški?
Jasno je tudi, da paradoksalno sodobni turbodizelski in turbobencinski motorji pri 130 dosežejo celo nižjo porabo kot pri 110, saj so sodobni osem- in devetstopenjski avtomatski menjalniki izračunani tako, da pri 130 dosežejo optimalno delovanje motorja (okrog 2000 obratov na minuto). Prihranek 16 odstotkov, o katerem sanja podnebni svet, je seveda popolna iluzija, razen mogoče pri zelo starih vozilih z atmosferskim motorjem, ki pa pospešeno izginjajo iz sodobnega voznega parka Slovencev.
Hitrost 30 kilometrov na uro je še bolj nesrečna, saj gre ravno za tisto hitrost, kjer imajo avtomobili “luknjo” – ravno pri tej hitrosti se predstavlja iz druge v tretjo, tako da motor pri 30 kilometrih na uro ves čas neoptimalno poskakuje – kar lahko jasno vidimo na lokalnih avstrijskih cestah s to nenaravno omejitvijo hitrosti.
Podnebni svet prav tako ne omenja dejstva, da so bile študije o omejitvah hitrosti (pa še to le ob določenem času) opravljene večinoma na večpasovnih zahodnoevropskih cestah – takšne ceste omogočajo pretočnost prometa tudi pri nižjih hitrostih. Pri dvopasovnicah z odstavnim pasom in celo dvopasovnicah brez odstavnih pasov (tudi takšne imamo na vzhodu Slovenije) pa se pretočnost pri nižjih hitrostih drastično zmanjša. To podnebni svet seveda zamolči.
Večja varnost pri nižjih hitrostih?
Prav tako se zdijo bizarne trditve o večji varnosti, saj razlika med 110 in 130 kilometri na avtocesti ne prinese skoraj nobene varnostne izboljšave – še več, veliko študij odsekov nemških avtocest z neomejeno hitrostjo je pokazalo, da so ti enako varni kot tisti, kjer je omejitev hitrosti 120 kilometrov na uro. Na avtocestah, kjer je vožnja izključno enosmerna in praviloma ne prihaja do čelnih trčenj, je hitrost manj pomemben faktor varnosti. Sicer pa je tudi mnogo študij pokazalo, da je optimalna hitrost v naselju (v razmerju med varnostjo in pretočnostjo) ravno 50 kilometrov na uro.
Končni cilj izguba osebne mobilnosti?
Seveda lahko poskrbimo za to, da bo število smrtnih žrtev nič (0) – tako, da najvišjo hitrost omejimo na 20 kilometrov na uro. A s tem spodkopavamo smiselnost osebnega transporta (kot tudi s hitrostjo 30 kilometrov na uro). Lahko tudi povsem izničimo izpuste CO2 – tako da prepovemo vsa motorna vozila. Morda pa je to tudi končni cilj podnebnega sveta, le da želijo do tega priti po korakih. Žaba se kuha počasi. Spomnimo, da je isti svet pred časom vladi predlagal drastično podražitev fosilnih goriv.
I. K.