Po vetu Državnega sveta RS je Državni zbor s 50 glasovi za in 25 proti vnovič sprejel novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje javno in zasebno zdravstvo. “Sprejet je ključni zakon na področju zdravstva. S tem je naša prva prioriteta zaključena,” je v znak zadovoljstva izpostavil premier Robert Golob. To je zatrdil, čeprav zdravstvena stroka opozarja, da gre za zakon, ki bo le še dodatno poslabšal dostopnost do zdravstvene oskrbe. Da bolniki z omenjeno novelo niso v ospredju, ravno nasprotno, je kritičen tudi zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. “Domnevam, da so prehodne določbe take, da se škodljive posledice zakona ne bodo pokazale vsaj do naslednjih volitev, za piar bo pa dovolj,” v zvezi s sprejetjem na X izpostavlja dr. Rok Ravnikar.
Z redkimi izjemami bo zdravstvenim delavcem onemogočeno delo pri čistih zasebnikih, pod strožjimi pogoji pa bo mogoče delo v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je vztrajala, da omenjena novela “jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je usmerjena v stabilno, nemoteno ter trajno delovanje javne mreže”. “Omejevanje pogodbenega sodelovanja zagotavlja večjo transparentnost poslovnega okolja, izpolnjevanje davčnih obveznosti, krepi zaupanje med poslovnimi subjekti, varuje javni interes, ščiti delavce in bolnike,” je navedla in dodala, da naj bi vsi ukrepi novele prestali strogi test sorazmernosti. “Primerni so, nujni in sorazmerni, kar pomeni, da so ustavno dopustni,” vztraja.
Omenjeno novelo so z glasovi podprli v Svobodi, Levici, SD in poslanka Mojca Šetinc Pašek. V SD so po poročanju STA navedli, da “so rešitve sorazmerne, premišljene in usmerjene v zaščito temeljnih ustavnih vrednot, predvsem pravice do zdravstvenega varstva”. Da gre za “zakon korak v pravo smer, saj je odgovor na razgradnjo sistema, ki se dogaja že desetletja”, pravijo v Svobodi. Poslanka Nataša Sukič je izrazila veselje, da se uvaja “zakonsko podlago za merjenje delovne obremenitve zdravstvenih delavcev”, ki bo predstavljala podlago “za postavljanje standardov in normativov v zdravstveni dejavnosti”. V primeru novele pa po njihovo gre “za korenit poseg v ekonomske privilegije, dvoživkarstvo in koncesionarstvo, ki so jih v letih od osamosvojitve izsilili tisti, ki bi se raje kot z zdravljenjem ukvarjali s podjetništvom”.
Da so sistemske spremembe nujne, so si enotni zdravniki, a v zvezi z ZZDej opozarjajo, da Zakon o zdravstveni dejavnosti nikakor ne naslavlja ključnih težav v zdravstvu. “Čeprav veliko poslušamo, da je pacient v središču obravnave, so pacienti velikokrat na zadnjem mestu – odraz tega je prav predlog novele zakona. Ta ni bil usklajen s predstavniki bolnikov, naši predlogi niso bili upoštevani,” je pred sprejemanjem zakona opozorila tudi Tanja Španić, predsednica združenja Europa Donna. Specialistka družinske medicine dr. Polona Campolunghi Pegan je na družabnem omrežju X opozorila, da bo nova novela o zdravstveni dejavnosti prinesla manj razpoložljivih terminov za paciente. “Kar je slabo, ker je že sedaj dostopnost slaba,” je navedla in dodala, da se sicer zanjo osebno ne bo spremenilo čisto nič.
“Stroka: “Asteroid bo trčil v Zemljo, če ne poslušamo stroke.” Politika: “Ravno to mnenje stroke je kazalnik, da je nujno potrebno, da ne poslušamo stroke, če želimo preprečiti trk asteroida,” je v zvezi z navedbami ministrice za zdravje na družabnem omrežju X izpostavil predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um dr. Igor Muževič. Ministrica je namreč po poročanju MMC navedla: “Očitkom o razdvojenem mnenju strokovne in splošne javnosti med pripravo novele zakona vlada ne oporeka. Sprejeti zakon je ravno zaradi njegove reformne narave, usmerjenosti k večji regulaciji in transparentnemu delovanju izvajalcev zdravstvene dejavnosti pričakovano deležen različnih mnenj in odzivov javnih in zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Vendar meni, da je ravno to kazalnik, da je ta zakon nujno potreben za izboljšanje zdravstvenega sistema in ureditev dalj časa odprtih spornih vprašanj.”
Muževič izpostavlja, da je “eden od temeljnih razlogov za uveljavitev novega zakona o zdravstveni dejavnosti (poleg utrjevanja čvrste pozicije za dobaviteljsko legalizirano krajo in množično zaposlovanje nepotrebnih kadrov) poskus odvzema svobode zdravstvenim delavcem”. Kot pravi je v državi precej ljudi, ki pozdravljajo, da se lahko delavce razporeja proti njihovi volji, “saj so jim totalitarne težnje blizu, sploh če se prisila vrši na drugih”. “Sistem, ki temelji na prisili, po definiciji temelji na nehumanosti. Kot takšen se avtomatično diskvalificira, da mu gre za spoštovanje človekovih pravic,” opozarja.
Takšen sistem je po njegovih besedah v letu, v katerem smo, obsojen na klavrn propad. Na idejo, da so sužnji države, zdravniki namreč ne pristajajo. Na slednje jim sicer po njegovih navedbah “ni potrebno pristajati”. “Vztrajanje pri vpeljavi takšnega sistema bo najbolj prizadel bolnike. Tega se bodo enkrat kmalu zavedali tudi najbolj goreči podporniki totalitarnih prijemov. Drugo pa je, če bodo upali na glas povedati, kako so se motili in koliko škode so povzročili.”
Priznani plastični in rekonstrukcijski kirurg prof. dr. Uroš Ahčan je v podkastu nekdanjega predsednika republike v zvezi z ZZDej poudaril, da bi od politike pričakoval, da naredijo simulacijo – tako kot to naredijo pred vsakim kirurškim posegom in ugotovijo, kaj se utegne zgoditi: “Ne pa, da vse prepustimo naključju in potem iščemo izhod v sili,” je bil kritičen.
“Se spomnite grofa Monte Crista? Tako kot je on sodil svojim štirim krvnikom, tako bo nekoč ljudstvo sodilo tistim, ki so jim uničili javno zdravstvo in dostop do zdravstvenih storitev. V prvi vrsti za to obtožujem Kebra, v drugi Goloba, v tretji ministrico. Jenull je platlc,” je v odzivu na novico o vnovičnem sprejetju ZZDej izpostavil pediater kardiolog doc. dr. Samo Vesel, ki pravi, “da problem te vlade ni, da ne naredi nič”. “Problem je, ko ta vlada dela.”
Na vidiku presoja ustavnosti
Zahteva za presojo ustavnosti z zahtevo za zadržanje izvajanja spornih določb do končne odločitve Ustavnega sodišča je že v pripravi, sporočajo v sindikatu Fides, kjer poudarjajo, da novela ZZDej ni reforma, “temveč politična kazen za zdravnike, ki jo je kljub opozorilom stroke, ZPS DZ in vetu DS koalicija znova sprejela”.
Fides je sicer kritičen do njegovih izjav na račun stavke Fides. “V Sloveniji še kar traja stavka sindikata Fides. Verjetno bodo stavkali še cel naslednji mandat. Toda dobra novica je, da ta stavka v sistemu ne povzroča več zastojev in tesnobe pri ljudeh, čemur je bila najbolj namenjena,” je med drugim izpostavil premier in se obregnil ob svarila sindikata o razpadu sistema. “Velika večina zdravnikov pa je pokazala, da imajo srce in da je njihova primarna skrb, da skrbijo za bolnika in da se ne ukvarjajo s politikantskimi igricami sindikata,” je še dodal. V Fidesu so premierjevo izjavo označili za “novo populistično izjavo, ki nadaljuje retoriko diskreditacije zdravnikov!”
“Stavko nam je vlada onemogočila, ker je spoznala brezizhodno stanje zdravstva. Pacienti so vedno bili in bodo naša prva skrb,” so izpostavili in dodali, da tega na podlagi ponovno sprejete novele ZZDej ne morejo trditi za vlado. V zvezi s premierjevo izjavo je kritičen tudi družinski zdravnik družinski zdravnik dr. Rok Ravnikar, ki pravi, da je omalovaževanje stavke v tako kritičnem sistemu, kot je zdravstvo, enostavno neodgovorno. “Stavka se zato, da bi se odločevalci zamislili, ker bi jim moralo biti načeloma bolj mar za bolnike kot za ideologijo. Zdravniki so pokazali, da kljub načelni stavki za bolnike praktično nemoteno skrbijo – ker jim je res mar,” je bil jasen.
Ž. N.