Pravosodna ministrica ZDA Pam Bondi je v torek gostila prvi sestanek delovne skupine za boj proti “protikrščanski pristranskosti”, ki jo je februarja z izvršnim ukazom ustanovil predsednik Donald Trump. Vlada je ob tem svoje uslužbence pozvala, naj prijavijo vse, ki naj bi diskriminirali kristjane, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Namen omenjene delovne skupine je “izkoreninjenje protikrščanske pristranskosti v zvezni vladi” – naloga, o kateri bi resno morala razmisliti tudi Slovenija.
Čeprav se bosta predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob udeležila papeževega pogreba, pa se na drugi strani zdi, da nekateri predstavniki oblasti doma sistematično ignorirajo verske pravice kristjanov. V tem kontekstu posebej izstopa zunanja ministrica Tanja Fajon, ki se je več let zapored izogibala voščilu za božič.
Konkretno je Fajonova 23. decembra lani Slovencem takole voščila: “V prihajajočem letu nam želim predvsem več človečnosti, več povezovanja, skupnih projektov in skupnih zmag. Da se poslušamo in slišimo. Da smo strpni. Da se spoštujemo. Želim vam lepe in mirne praznike. Srečno in zdravo novo leto #2022!« 6. januarja 2024 za pravoslavni božič pa takole: “Vesel božič želim vsem pravoslavnim vernikom.” Dvojna merila so bila tarča ostrih kritik, ki jih Fajonova nikoli ni prepričljivo pojasnila.
“Ne želim sprožiti vala kulturnega boja, a dan žalovanja na dan pogreba bi bil primeren poklon pokojnemu papežu. Bi pa bil svet lepši, če bi vsi, ki sedaj tekmujejo v poklonih, živeli vsaj malo tistega, kar je učil pokojni papež,” je na X zapisal poslanec EU parlamenta Klemen Grošelj, ki je komentiral odhod predsednice RS in premierja na papežev pogreb.
Ne želim sprožiti vala kulturnega boja, a dan žalovanja na dan pogreba, bi bil primeren poklon pokojnemu papežu. Bi pa bil svet lepši, če bi vsi, ki sedaj tekmujejo v poklonih, živeli, vsaj malo tistega, kar je učil pokojni papež. https://t.co/IBWpgpKq4K
— Klemen Groselj (@KGroselj) April 22, 2025
Kristjanofobija – realnost tudi v Sloveniji
Kristjani v Sloveniji predstavljajo pomemben del družbe, a je porast nestrpnosti do kristjanov vse bolj opazen. Slovenska škofovska konferenca (SŠK) že skoraj desetletje spremlja in dokumentira primere kristjanofobije, od leta 2016 pa jih tudi analitično obravnava. Poročila razkrivajo primere vandalizma nad verskimi simboli, žalitve v umetniških delih, sovražne medijske vsebine, verbalne napade na cerkvene dostojanstvenike in celo fizično nasilje – kot denimo eksplozijo pred župniščem.
Odmeven je tudi primer kazenske ovadbe zoper generalnega tajnika SŠK, ki je le eden od številnih dokazov, da se verska svoboda kristjanov vse bolj omejuje. Namesto odločne obsodbe teh pojavov pa številni odzivi iz političnega vrha ostajajo mlačni ali celo odsotni. Zaskrbljujoče je, da se kristjani čedalje pogosteje stigmatizirajo zaradi izražanja svojih vrednot, je pisala Družina.
Potreba po konkretnih ukrepih
ZDA so z ustanovitvijo delovne skupine jasno pokazale, da diskriminacija kristjanov ni sprejemljiva, tudi če se pojavlja prikrito in v administrativnih postopkih. Slovenija, kjer so krščanske vrednote stoletja oblikovale družbeno tkivo, bi morala slediti podobnemu zgledu. Oblast, ki se navzven priklanja papežu, medtem ko ignorira domače vernike, izgublja verodostojnost. Zato se postavlja vprašanje, ali ne bi tudi Slovenija potrebovala delovne skupine za boj proti nestrpnosti do kristjanov. Če želimo družbo, v kateri je verska svoboda spoštovana za vse, bi morala oblast to zagotoviti tudi kristjanom, ki so v zadnjem času vse pogosteje tarča posmeha, ignoriranja in celo sovražnih dejanj – pogosto prav iz vrst tistih, ki se deklarativno zavzemajo za “strpnost”.
A. H.