Voditeljica Odmevov na javni RTVS Rosvita Pesek se je odločila odzvati na pritožbo s strani pravnice in aktivistke Barbare Rajgelj v zvezi z njenim vodenjem oddaje na temo odločitve ustavnega sodišča, v skladu s katero bodo samske ženske in ženske v istospolnih zvezah upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.
“V studio sta bila vabljena dva akterja, ki sta z vidika obravnavane teme nerelevantna, voditeljica je pogovor uvedla z napačno informacijo, med pogovorom ni reagirala na neresnične in diskriminatorne izjave enega od gostov, celo več, med pogovorom je spodbujala sogovornika k izjavam v smeri nespoštovanja odločitev ustavnega sodišča, ki je v ustavni demokraciji vrhovni varuh pravne države, ustavnosti in človekovih pravic,” je bila med drugim kritična Barbara Rajgelj.
“Spoštovana Varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev ter uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenija, odzivam se na pritožbo gledalke, ki ste jo prejeli. Pritožba je bila tudi javno objavljena na omrežju X, podpisala pa jo je ga. Barbara Rajgelj v imenu Zavoda za kulturo raznolikosti Open,” je Rosvita Pesek izpostavila uvodoma in pojasnila, da odločitev o gostih Odmevov ni v pristojnosti voditeljev ampak urednikov oddaje. “Na izbor gostov v oddaji 26. novembra sicer nisem imela nobenih pomislekov,” je ob tem pojasnila.
Ker ji pritožnica očita netočnost informacije glede vlagateljev ustavne presoje, je v zvezi s tem zapisala: “Apostrofiran je bil prvopodpisani Matej T. Vatovec, čigar izjava je bila tudi objavljena. Niso pa bili našteti vsi. Bolj kot naštevanje pobudnikov je bilo v napovedi teme pomembno, da gledalce seznanim z vsebino odločitve ustavnega sodišča,” je pojasnila in dodala, da so napovedi v Odmevih praviloma dolge med 20 in 30 sekund, zato so poenostavitve in zgostitve tudi nujne. “Nismo časopis! Očitek je zato brezpredmeten.”
Namen soočenj je, da si gosta izmenjata argumente
V zvezi z očitkom, da se ni odzivala na očitke poslanca iz vrst NSi, je Peskova pojasnila, da je namen soočenj v Odmevih, da sta gosta tista, ki izmenjata svoje argumente, “ne pa, da voditelj izmenjuje argumente z enim od gostov, medtem ko druga gostja, poslanka iz vrst Svobode, čaka na svoj pičlo odmerjeni čas. In poslanka se je odzvala”.
“Pritožnica mi očita, da sem poslanca s ponovitvijo vprašanja napeljevala k nespoštovanju odločbe US. Vprašanja voditelja, kot so: “Kaj bo naredila opozicija, kako se bo odzvala na odločbo US,” sodijo v železni repertoar novinarskih vprašanj”, je pojasnila in dodala, da imamo v naši mladi demokraciji kar precej izkušenj z nespoštovanjem odločb ustavnega sodišča oziroma njihovim oviranjem. Ena izmed njih je po njenih besedah “7-letna neizpolnitev odločbe US o financiranju javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja v zasebnih šolah”. Iz tega razloga pravi, da očitek pritožnice o neprimernosti njenega vprašanja tudi zavrača.
“Pod črto. Demokratično družbo in skupnost smo si želeli zato, da lahko imamo v njej različne poglede. Obravnavana tema – postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo – je bila, odkar je stopila v ospredje, predmet še kako različnih pogledov,” je dolgoletna novinarka izpostavila v nadaljevanju in dodala, da je ustavno sodišče sedaj, “po 23 letih “zožene” ureditve tega vprašanja, postavilo piko s “širšo” možnostjo uresničitve te pravice”. Po njenih besedah pa ni nujno, da bo to veljalo za vedno. “Najprej je na vrsti politična večina, ki bo pripravila predlog nove zakonodajne ureditve, zatem pa jo čaka še ustaljena parlamentarna procedura,” je ob tem dodala.
Peskova pravi, da jo skrbi jedkost, ki jo je razbrala v pritožbi. “Polna je strahov, namigov, insinuacij, kaj naj bi voditeljica imela v mislih, katere odločitve US bi še morala poznati, koga bi morala utišati, kdo vse bi lahko bil bolj primeren gost. Ni potrebe zanjo,” je zaključila.
Ž. N.