Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Djordjević se je ponovno znašel pod drobnogledom kritične javnost. Tokrat zaradi svojih izjav na RTV. Javnost je vznemirilo njegovo enačenje sodnikov z oblastjo. Kot so nekateri hitro pripomnili, so sodniki zgolj predstavniki ene veje oblasti in ne oblast sama.
Javnost je še posebej vznemirila naslednja izjava: “Mi smo sodna veja oblasti, smo oblast in vedno delujemo dostojno, spoštljivo in z upoštevanjem svoje vloge v družbi.” Izjava bi zvenela drugače, če sodnik Miodrag Dorđević ne bi negativno presenetil slovenske javnosti s sliko revolverja v pisarni.
Za pojasnilo povedanega smo zaprosili vrhovnega sodnika Jana Zobca.
Kako si razlagate izjavo predsednika vrhovnega sodišča?
Oblast je deljena na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo. Vsaka od teh oblasti deluje prek tistih, ki so funkcionarji znotraj teh oblasti, torej nosilci oblasti. Nosilci zakonodajne oblasti so izvoljeni poslanci v državnem zboru. Nosilci izvršilne oblasti so ministri, predsednik vlade. Nosilci sodne oblasti pa so seveda sodniki.
S tem, da je nosilec sodne oblasti vsak posamezen sodnik, se lahko strinjam. Res izjava zveni avtoritativno, saj je vendar vsaka oblast avtoritativna. Tako da sodniki seveda so sodna oblast. Ta ni nekaj imaginarnega, nekaj abstraktnega, ampak nekaj še kako konkretnega v posameznih nosilcih te oblasti, to pa so seveda sodniki, konkretna imena, ljudje, ki so imenovani skladno z ustavo in zakoni.
To seveda ni edini lapsus predsednika Ustavnega sodišča RS. Spomnimo na fotografijo predsednika vrhovnega sodišča z revolverjem na mizi. Verjetno bi javnost izjavo sodnika Đorđevića sprejela drugače, če se ne bi zgodila v sosledju?
Seveda, ko sodnik, ki ima revolver na mizi, govori o oblasti, se ga v javnosti hitro povezuje z “avtoritarcem”. Zato si seveda sodnik, zlasti predsednik vrhovnega sodišča, tega ne bi smel privoščiti. Vsaka oblast nosi odgovornosti. Mi nismo oblast, da bi se nas ljudje bali, da bi grozili, udarjali po mizi, ampak zato, da razrešujemo spore v dobro ljudi. Zato, da vnašamo mir v razmerja med ljudmi. Če pa imamo mi na mizi pištolo, se pa to sporočilo lahko razume povsem drugače. Iz tega razloga moramo še kako paziti, kdo so nosilci te oblasti. Zato takšne osebe ne morejo biti nosilci oblasti, zlasti ne v zrelih demokracijah.
Sama izjava, da smo sodniki oblast, torej drži, a moram dodati, da moramo prav zaradi tega razloga paziti, da se vedemo demokratični oblasti primerno, dostojno. Tega pa on ne dela in zato povzroča vsa ta nerazumevanja.
Primer tovrstnega vedenja je bil tudi, ko so ga kamere ujele pri druženju s predstavnikom lokalne oblasti, natančneje z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem.
Tako je, to se je zgodilo dan pred oprostitvijo tega lokalnega oblastnika. Spet velja tisto, kar sem rekel prej. Sodniki moramo paziti, kako se vedemo v javnosti. Obnašamo se primerno oblasti, ki nam je zaupana.
Kako ocenjujete odnos med sodniki in predsednikom vlade? Ta je doživel veliko etap, vse od t. i. happy enda, ad hoc poskusa zvišanja plač pa do umika zakona zaradi pomislekov zakonodajno-pravne službe DZ in naposled neuresničene volje Ustavnega sodišča RS.
To je še en zdrs v nespoštovanje temeljev vladavine prava te vladne koalicije. K temu spada tudi nespoštovanje odločb ustavnega sodišča in rokov, v katerih morajo te odločbe izvršiti. Oni je niso in so zato v tem delu v protiustavnem stanju. To je nedopustno. Zaradi nespoštovanja odločb ustavnega sodišča, kar vodi v protiustavno stanje na tem področju, je mogoča celo ustavna obtožba. To je teoretično možnost, saj pri nas še nikoli ni bila uresničena niti poskušana, ker ne bi dobila večine v državnem zboru. Morate razumeti, da mi nismo zrela demokracija. Če bi pri nas ustavne obtožbe jemali resno, se kaj takega ne bi zgodilo, saj bi vsaka koalicija, leva ali desna, vedela, da bo v primeru neuresničitve odločb ustavnega sodišča razrešena.
Se potem strinjate z oceno dr. Avblja in dr. Gregorčiča, da se Slovenija počasi spreminja iz pravne države v politično “džunglo”?
Se strinjam. Ne samo, da se spreminja – se je že spremenila! Lahko uporabimo kar dovršni glagol.
Žiga Korsika