Novice v zadnjem času polnijo poročila o kataklizmičnih poplavah, ki naj bi bile posledice podnebnih sprememb. Brez dvoma človek s svojimi izpusti vpliva na okolje v katerem živimo – ampak, a je res vsaka nevihta in tajfun posledica podnebnih sprememb?
Euronews je pred kratkim objavil novico, da “okoljevarstveniki praznujejo, potem ko so leta 2021 iz evropskih rek v 17 državah odstranili rekordnih 200 jezov“, kjer pišejo, da so začeli odstranjevati jeze, vendar delo ni niti približno zaključeno, saj “približno 150.000 ovir še vedno zamaši vodne poti celine“.
Drsteče ribe pred trpljenje ljudi
Dam Removal Europe – koalicija sedmih okoljskih organizacij – je pozdravila prizadevanja kot “ključna” za obnovo ogroženih vrst na celini. Zakaj se borijo za odstranitev jezov? Ker naj bi bile prosto tekoče reke so ključnega pomena za biotsko raznovrstnost, ovire blokirajo migracijske poti rib, uničujoča območja razmnoževanja in rečne ekosisteme. Se pravi gre za mizantropno evropsko iniciativo podobno slovenskem društvu za zaščito rib, ki daje biotski raznolikosti prednost pred človeških trpljenjem.
Največ ovir je odstranila Španija: tam je bilo v letu 2021 je bilo porušenih 108 objektov – vključno s 13 metrov visokim jezom. Tri države – Portugalska, Črna gora in Slovaška – so leta 2021 zabeležile prve odstranitve jezov. Na Finskem so razstavili tudi delujoč jez hidroelektrarne, prvega od treh na reki Hiitolanjoki, zato okoljevarstveniki upajo, da se bo v naslednjih nekaj letih na drstišča vrnil losos.
Jasno je, da so hidroelektrarne poleg jedrskih elektrarn skoraj edina pot v res zeleno ogljično nevtralno prihodnost EU in sveta. Na kitajskem se tega zavedajo, saj gradijo rekordno število jezov in hidroelektrarn. V energetsko opustošeni EU jih rušimo. Vprašanje pa je, če nima izpust takšne količine vode tudi druge nepredvidljive posledice.
Poplave zaradi odstranjevanja jezov?
Ta vikend so mediji poročali o silovitih nevihtah in močnemu deževju, ki je konec tedna zajelo Francijo, Švico in Italijo. Neurja so prinesla nalive, ki so povzročili zemeljske plazove in dramatične poplave po vsej regiji. V naravnih katastrofah je umrlo najmanj sedem ljudi. Sicer so takšne vremenske razmere za poletni čas dokaj tipične, več pozornosti pa jim posvečamo v sodobnem času, ko jih preprodajalci obnovljivih virov energije, ki so močno povezani z evropsko izvršilno oblastjo, predstavljajo kot dokaz okoljskih sprememb in potrebe po čimprejšnji deindustrializaciji in sprejemu 100-odstotne odvisnosti od obnovljivih virov.
Seveda ni nobenih robustnih znanstvenih dokazov, da so za poplave krive vremenske razmere. Vreme je za ta letni čas tipično, tipične pa niso poplave. Nihče pa ne želi govoriti o povezavah sproščanja ogromne količine zajete vode iz evropskih jezov in razlivanjem rek, ki kar naenkrat v struge sprejmejo veliko večje količine vode kot običajno.
Znanstvena raziskava pokazala, da jezovi preprečujejo povodnji
Skupina znanstvenikov, ki jo je vodil okoljski znanstvenik Julien Boulange je dokazala, da je brez upoštevanja regulacije pretoka z jezovi povprečno število ljudi, izpostavljenih poplavam pod jezovi, do konca 21. stoletja znašalo 9,1 in 15,3 milijona na leto (ob upoštevanju stalne populacije) za reprezentativno koncentracijsko pot (RCP) 2,6 oziroma 6,0. Upoštevanje jezov zmanjša število ljudi, izpostavljenih poplavam, za 20,6 oziroma 12,9 % (za RCP2.6 oziroma RCP6.0).
Kot so zapisali v prologu znanstvene dizertacije, rezultati kažejo, da upoštevanje jezov pomembno vpliva na oceno prihodnje izpostavljenosti prebivalstva poplavam, s poudarkom na potrebi po njihovi vključitvi v modelno zasnovano analizo vpliva podnebnih sprememb.
Se pravi, da je znanstvena raziskava pokazala, da so jezovi pomembni pri zaustavljanju poplav. In ravno zdaj, ko jih v EU v imenu lososa sistemsko umikamo, so se pojavile kataklizmične poplave. Naključje?
Največja skrivnost je zakaj se znanstvena skupnost in mediji o tem sploh ne pogovarjajo kot o možnosti, medtem ko skoraj za dejstvo jemljejo nedokazano trditev, da so poplave neposredno povezane z okoljskimi spremembami, ki jih je povzročil človek zaradi izpusta ogljikovega dioksida.
I. K.