Če delate več kot 25 ur na teden in ste starejši od 40 let, lahko to vpliva na vaše kognitivne sposobnosti. Vsaj tako trdi nova raziskava, ki jo je opravil avstralski inštitut za uporabno ekonomijo in socialne raziskave iz Melbourna.
Omenjeni inštitut je s testi izmeril inteligenčni količnik več kot 6.000 delavcem, ki so bili starejši od 40 let. Ugotovili so, da je optimalen tedenski delavnik 25 ur na teden. Delo namreč spodbuja kognitivne sposobnosti in če človek dela manj od 25 ur, to škodi kognitivnim sposobnostim. Toda če človek dela več kot 25 ur na teden in je starejši od 40 let, lahko delo postane škodljivo. Delo daljše od 25 ur na teden namreč povzroča utrujenost in stres, kar lahko škoduje možganom.
Pešanje fluidne in kristalizirane inteligence
Kot je za spletno stran BBC povedal raziskovalec Colin McKenzie, začne tako imenovana fluidna inteligenca, torej sposobnost ljudi, da procesirajo informacije, pešati po 20 letu, tako imenovana kristalizirana inteligenca, tj. sposobnost uporabe veščin, znanja in izkušenj, pa po 30 letu. To postopno pešanje inteligence vpliva na to, da se ljudje po 40 letu slabše odrežejo na testih, ki preverjejo spomin, odkrivanje vzorcev in miselne spretnosti.
Delo je torej po avstralski raziskavi dvorezen meč. Delo po eni strani krepi možgane, toda pretirano delo povzroča utrujenost in stres, kar škodi možgani. Negativne učinke pretiranega dela so sicer ugotavljale že prejšnje raziskave, toda pri teh je za pretirano delo veljalo delo, ki je daljše od 40 ur na teden.
Ljudje po 40 letu niso prilagojeni za pretirano delo
Na drugi strani pa avstralska oziroma McKenziejeva raziskava ugotavlja, da se pretirano delo za ljudi, starejše od 40 let, začne že pri več kot 25 urah. To kaže, da biološko in čustveno človeške kognitivne sposobnosti niso oblikovana tako, da delamo več kot 8 ur in pet dni na teden, če smo starejši od 40 let.
Pomemben dejavnik pri pešanju kognitivnih sposobnosti je poleg pretiranega dela tudi pomanjkanje spanja. Kot pojasnjuje profesor psihologije na floridski državni univerzi Karl Ericsson, sta spomin in učenje odvisna od dolžine spanja in regeneracije. Ameriška zdravstvena organizacija National Sleep Foundation priporoča več kot sedem ur spanja na noč za ljudi, ki so starejši od 26 let.
A. Ž.