“Dvakrat smo določili traso in program ter zagotovili prva sredstva za investicijo. Prvič je vlada Alenke Bratušek takoj razveljavila enostavno traso Arja vas–Velenje in začela iskati novo. Tokrat pa je ob že začeti gradnji v našem mandatu Golobova vlada, ki jo je večina Korošcev na volitvah lani žal podprla, zaspala. Denar pa se seveda porablja za druge prioritete levičarjev. Rešitev ni v volilni abstinenci, ampak v odpiranju oči tistim, ki jih preslepijo s propagando. Argumentov je tokrat res dovolj,” je razloge za zastoje pri gradnji 3. razvojne osi pojasnil Janša.
Danes se številni sprašujejo, kako je mogoče, da so dela na 3. razvojno osi ponovno zastala. Odgovor nanj pa je podal Janez Janša, rekoč, da so dvakrat določili traso in program ter zagotovili začetna sredstva za naložbo. Prvo traso je po njegovih navedbah razveljavila vlada Alenke Bratušek, nazadnje pa je, v času tretje Janševe vlade začeti gradnji, Golobova vlada zaspala. Korošci so se ušteli, ker so na volitvah večinsko podprli nekompetentno vladajočo garnituro, saj je bil denar porabljen za druge levičarske prioritete, naivni volivci pa so nasedli sladkim besedam. Kunaverjeva v svojem prispevku sicer navaja tudi druge razloge, zakaj “drugi najpomembnejši infrastrukturni projekt v državi” tako počasi napreduje. Kot piše, projekt med drugim zavira birokracija, najbolj težaven del pa je pridobivanje dokumentov za gradbena dovoljenja.
Preden je država sploh začela graditi, je le v dveh letih (toliko časa je minilo od potrjene časovnice v parlamentu), že ustvarila leto zamude. Projekt je sicer ocenjen na 2,3 milijarde evrov, toda po 19 letih je odprto samo eno gradbišče, postavljenih pa le nekaj začetnih metrov hitre ceste, ki bo povezala Avstrijo s Hrvaško. Za realizacijo projekta si sicer močno prizadeva vnovič aktivirana koroška civilna iniciativa Hoč’mo cesto. Projekt je namreč znova zastal, Dars in infrastrukturno ministrstvo pa nameravata v nekaj dneh predstaviti novo časovnico. Vprašanje pa je, kaj bo nova časovnica sploh spremenila. Dars jo je namreč naredil že dvakrat in dvakrat tudi prekršil. Tudi za realizacijo tretje ni nikakršnih zagotovil. Velika težava je še, da gradbena dovoljenja za posamezne odseke mesece ležijo v predalih. Začetek gradnje 3. razvojne osi se je po več kot štirih desetletjih od prvih zamisli formalno začel izvajati avgusta 2021, torej v času tretje Janševe vlade. Projekt pa je vodil tedanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.
V načrtu je bila gradnja dobrih 31 kilometrov trase med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, in sicer do konca leta 2027. Bratuškovi, ki vodi resor, se časovnica ne zdi nerealna. Poleg infrastrukturnega pri projektu sodelujejo še ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter ministrstvo za naravne vire in prostor. Vrtovec pa je kot problem poudaril zatikanje pri splošni zakonodaji. Na posamezna gradbena dovoljenja, se namesto pol leta ali eno leta, čaka dve leti. Na Darsu pa so prepričani, da so največje zamude v fazi priprave na gradnjo, določene zamude pa so mogoče tudi pri sami gradnji. Na Darsu so še prepričani, da veliko časa lahko vzame tudi usklajevanje med posameznimi udeleženci projekta. Tako za Koroško kot Belo krajino velja, da sta z osrednjo Slovenijo in ostalimi regijami izjemno slabo prometno povezani. Vse do danes ni bil zgrajen niti kilometer hitre- ali avtoceste. 3. razvojna os bo sicer povezala Koroško in Belo krajino, Avstrijo in Hrvaško. Resnejši začetek projekta je datiran v leto 2004, ko je bil sprejet Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije itd.
“Golobova vlada je zmanjšala sredstva za vzdrževanje cest!”
Za mnenje smo povprašali koroško poslanko SDS Alenko Helbl: “Z denarjem ne bi smel biti problem. Proti koncu leta 2019 je bil namreč sprejet poroštveni zakon tako za drugi tir kot za tretjo razvojno os. Ampak drugi tir dobro napreduje, podpisujejo se aneksi, v tem primeru pa se zadeva ustavlja. Na vidiku so nove časovnice … Mislim, da je velik problem v tem, da aktualna vlada ni na projektu naredila ničesar, lahko pa da so zraven še kakšni interesi …” Časovnica je po njenem opažanju naenkrat postala problem. Zagotovo pa največji problem predstavlja birokracija oziroma postopki, kar je tudi posledica pasivnosti uradnikov. Ob tem se je potrebno zavedati, da je razvojna os nacionalnega pomena. Prepričana je, da bi vlada že zdavnaj lahko pripravila zakon, ki bi postopke pohitril. “Bistvena razlika med Janševo in Golobovo vlado je apatičnost. V času Golobove vlade se ne dela, ker se ukvarjajo sami s seboj.”
“Bistvena razlika med katerokoli Janševo vlado in vsemi ostalimi levimi vladami je v delu.” Rešitev je tudi v poenostavitvi birokracije, to, kar trenutno razkrivajo na največji komercialni TV, pa je že vse znano. Problem uradnikov pa je, da dokumente enostavno pospravijo v predale, zatem pa se z njimi nihče več ne ukvarja, kar je verjetno posledica neznanja ali lenobe. V tem trenutku bi se moralo aktivirati resorno ministrstvo in zahtevati od posameznih inštitucij, da delajo hitreje (tudi po 14 mesecev se čaka na odgovor). Spomnila je še, da je Golobova vlada zmanjšala sredstva za vzdrževanje cest, kar je slabo zlasti iz varnostnega vidika in za samo pretočnost zaradi velikega števila tovornjakov. Sporno se ji zdi tudi, da medresorsko skupino vodi Andrej Rajh, bivši poslanec SAB-a, ki se ji za področje ne zdi primeren, medtem ko Bratuškova krivdo prelaga na Dars in bivšo vlado. Opozarja še, da si podaljšanja časovnice ne bi smeli privoščiti, ker ne bo le za eno leto, marveč dva- do trikratno samo do Slovenj Gradca.
Domen Mezeg