Grobi napadi zadnjega partijskega šefa Milana Kučana na demokratično izvoljeno vlado so neverjetno podobni Kučanovim napadom na Janeza Janšo v letih 1993 in 1994, ki jim je sledila afera Depala vas.
Razlika med letom 2021 in 1993/94 je samo v tem, da tokrat šef globoke države odkrito podžiga in za svoje namene uporablja tudi ulično nasilje. Sicer pa so podobnosti z afero Depala vas neverjetne in samo še dodatno potrjujejo Janševe navedbe z dne 29. marca 1994, ko je dejal, da gre za prakso in ne za teorijo zarote, cilj tega pa je olastniniti državo in sofisticirano odstraniti politične tekmece. Tako je bilo takrat in tako je tudi danes. Srhljivo. Kot da bi kolo zgodovine zavrteli nazaj.
Kučanov »30. oktober« v Šentjanžu
Milan Kučan je 30. oktobra 2021 v govoru v Šentjanžu (občina Sevnica) napadel predsednika vlade Janeza Janšo. Zanimivo je, ker je Kučan natanko istega dne (30. oktobra) leta 1993 storil enako. Takrat je Janšo ostro napadel v govoru v Mariboru, potekala je že tudi operacija Janševe odstranitve z mesta obrambnega ministra. Razlog takratnih Kučanovih napadov je bil v tem, da je Janša dregnil v vzporedno ekonomijo Službe državne varnosti, bolj znane kot Udbe oziroma globoke države.
V Šentjanžu, na spominski slovesnosti Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941, je Kučan Janšo obtožil, da najeda demokratični ustroj države, vlada avtoritativno, da je treba v državo vrniti demokracijo, in podprl (nasilne) proteste. Med vrsticami je dal jasno vedeli, da bodo Janšo rušili tudi z nasiljem, če bo treba. »Same volitve niso že tudi demokracija,« je dejal Kučan.
Spomin na afero Depala vas
Nekaj podobnega je Kučan naredil leta 1993. Čeprav je bil Janša takrat samo obrambni minister, je bil Kučanu velik trn v peti, saj ga je Janša tri mesece prej denimo razkrinkal kot trgovca z orožjem (odkrito je bilo orožje v Mariboru) in tako dregnil v vzporedno ekonomijo oziroma vzporedni mehanizem globoke države, kot temu v svoji knjigi pravi Rado Pezdir.
Jeseni 1993 je tekla operacija za odstranitev (tako ali drugačno) Janeza Janše, znana kot afera Depala vas. Ko je Kučan leta 1993 napadal Janšo, se je v Ljubljani že mudil Radenko Radojčić, nekdanji agent Kontraobveščevalne službe (KOS) nekdanje JLA, ki je izdelal psihološko-propagandni načrt rušenja obrambnega ministra. Toda glavni načrtovalec in arhitekt te zarote je živel (in še živi) v Murglah. Sliši na ime Milan Kučan, vodi pa globoko državo in vzporedni mehanizem.
Ali je v teku nova zlohotna operacija?
Ali je danes v teku nova, še bolj zlohotna operacija, ki nima prav nič skupnega z demokracijo in s svobodo, za zdaj javno ni znano. A nekatere podobnosti s potekom afere Depala vas že kažejo na to. Razlika je le v tem, da tokrat globoka država povsem odkrito uporablja ulično nasilje, lažnivo manipulira z mednarodno javnostjo, levičarski novinarji, ki so sodelovali pri aferi Depala vas, pa danes ne skrivajo več svojega pravega obraza. Da bo mera polna, se je Kučan začel tudi javno kazati na protestih proti ukrepom vlade za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.
Vzorci delovanja so zelo podobni
Za jasnejšo predstavo na kratko obudimo spomin na leta po osamosvojitvi vse do Depale vasi. Vzorci so zelo podobni. Ne samo orožje, zgodila se je tudi afera Hit, povezana z igralništvom. Janša je 6. aprila 1993 na TV Omizju Televizije Slovenija omenil podjetje, ki v zadnjih letih ni plačalo 150 milijonov dolarjev davka, »kar je denar, s katerim lahko v Sloveniji kupiš oblast. Lahko kupiš novinarja, lahko kupiš vse, če ni finančnega nadzora, če ni finančne discipline. S tem denarjem lahko kupiš volitve«.
Janša je s tem prvič dregnil v vzporedno ekonomijo naslednikov komunističnega režima. »Ta izjava je posvetila na takrat še mnogim prikrito globoko državo in seveda sprožila ukrepe za naš izgon iz vlade,« je leta 2019 v intervjuju za Demokracijo dejal Janša. Že kmalu potem je stekla akcija iskanja kakršnih koli obremenilnih dokumentov zoper Janšo.
Odkrito mariborsko orožje
Drugič je Janša dregnil v vzporedno ekonomijo Udbe z razkritjem velike količine orožja na mariborskem letališču. Janši so spet začeli groziti. Bilo je julija 1993. Vpleteni so bili uslužbenci Visa oziroma Sove. Nekaj mesecev pozneje se je izkazalo, da sled o védenju za mariborsko orožje, ki naj bi bilo namenjeno BiH, vodi do Milana Kučana.
V nadaljevanju so stare sile za rušenje Janše najele obveščevalca nekdanje agresorske JLA. Že 18. avgusta 1993 je v Ljubljano prišel nekdanji agent Kontraobveščevalne službe (KOS) nekdanje JLA Radenko Radojčić. Srečal se je z Mustafo Čandićem in Antonom Peinkiherjem. Njegova vloga je bila razkrita šele 20 let kasneje. Janez Janša je namreč v dopolnjeni izdaji Okopov razkril, da je globoka država uvozila nekdanjega agenta JLA, da bi izdelal načrt za njegovo rušenje in uničenje SDS. Iz dokumentov je razvidno, da je šlo za čisti politični obračun. Operativno sta v zgodbi med drugimi sodelovala Anton Peinkiher, agent vojaške obveščevalne službe na ministrstvu za obrambo, in šef kriminalistov na MNZ Mitja Klavora. O akciji Ščuka (afera Depala vas) so sproti obveščali predsednika vlade Janeza Drnovška in države Milana Kučana.
Kučan začel groziti z orožjem
V akcijo so vključili Milana Smolnikarja in Mitjo Kunstlja. Kučan je nato z orožjem začel groziti v novoletni poslanici: »Beseda je nevarno orožje. Močno zmore poškodovati človeka. Beseda zlahka zagreje dlan, da prime za orožje.«
Zadnje priprave za sklepno dejanje so se začele marca 1994, 20. marca se je zgodila Depala vas, Kučan je 23. marca 1994 pobegnil v ZDA, istega dne zvečer je predsednik vlade Janez Drnovšek sporočil, da bo Janšo zamenjal. Ponovila se je zgodba iz leta 1988. Tudi takrat, ko so aretirali Janeza Janšo, je bil Milan Kučan odsoten. 28. marca 1994 popoldne se je pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani in kasneje pred parlamentom zbralo okoli 25 tisoč ljudi, ki so vzklikali v podporo Janezu Janši. Parlament je bil posejan s specialci, 29. marca 1994 v zgodnjih jutranjih urah je bil Janša razrešen z mesta ministra za obrambo.
Umetno spodbujeni protesti
Milanu Kučanu, njegovim strankam KUL in protestnikom ni uspelo doseči, da bi bili v tem času že brez vlade in pred predčasnimi volitvami. Tudi tokrat so Kučan in globoka država vključili podobne akterje: medije, vodstva policijskih sindikatov, nekatere iz pravosodne veje oblasti, vključno s posamezniki leve večine z Ustavnega sodišča RS. V Ljubljani potekajo protestni shodi, vendar pa so t. i. vstajniki »le pajaci, nepomembni nastopači, pravi se skrivajo za njimi«, kakor je ob koncu tedna v svojem komentarju na portalu Siol.net zapisal dolgoletni novinar in urednik Peter Jančič. »Prave sile v ozadju so šefi strank, ki so se na ulici pojavili le nekajkrat: Tanja Fajon, Marjan Šarec, Luka Mesec in seveda Milan Kučan.«
Da je v ozadju t. i. vstajniških protestov nekaj drugega, se je pokazalo, ko je na proteste nenadoma začel hoditi Kučan ter se nastavljati kameram in fotoaparatom. Za Kučana je sicer običajno, da pred volitvami pride na ulico, novost pa je, da zdaj to ni naključje.
Vida Kocjan