Zaradi netransparentnega razporejanja sredstev nevladnim organizacijam in visokih stroškov službene poti v New York je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik v petek sprejela s strani javnosti tako pričakovano odločitev o nepreklicnem odstopu z ministrskega položaja. Ob tem sicer navkljub hudim očitkom vztraja, da naj ne bi naredila nič nezakonitega in da zaradi tega odhaja s čisto vestjo. Medtem ko se je državni zbor v ponedeljek seznanil z ministričinim odstopom in je vodenje resorja začasno prevzel finančni minister Klemen Boštjančič, se upravičeno poraja vprašanje, kakšna bo usoda razpisa za nevladne organizacije. Konec koncev je v igri vendarle denar slovenskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev.
Četrtkova Tarča je javnosti razkrila dokument s podpisom Sanje Ajanović Hovnik, ki kaže, da je ta zavajala, ko je pred kamero večkrat zatrdila, da sploh ni bila seznanjena s tem, da na razpisu sodeluje tudi inštitut njene nekdanje poslovne partnerke Kaje Primorac, s katero naj bi bila ta zadnjič v stiku za novo leto. 10. maja je namreč podpisala izjavo ministrstva podpori programu Inštituta za preučevanje enakosti spolov (IPES). Ker je inštitut Kaje Primorac z naslovom na Glavnem trgu 17 b v Mariboru (poštni nabiralnik si deli s podjetjem Smart Center, ki ga je Primorčeva ustanovila skupaj z Ajanović Hovnikovo), na razpisu dobil 300 tisoč evrov, potem ko je ministrica podpisala spremembo pravil, je afera tudi dvignila toliko prahu.
Primorčevo se je označilo kar kot “zmagovalko do sedaj največjega razpisa ministrstva za javno upravo za nevladne organizacije”, ki ga je do nedavnega vodila njena nekdanja poslovna partnerka. V različnih vlogah je namreč ta po poročanju Tarče pripomogla pri pridobivanju kar 12 odstotkov vsega razpisanega denarja. Njeno podjetje Smart Center, ki je sedaj v solastništvu matere Ajanović Hovnik, je namreč za več nevladnikov pripravljalo tudi projekte v zameno za 7-odstotno provizijo. Ajanović Hovnik je ob tem navkljub temu zatrjevala, kako naj ne bi vedela nič in imela vpliva na izbor.
Razpis nevladnim organizacijam namenil 10,6 milijona evrov
Medtem ko vlada nima posluha za potrebe državljanov in gospodarstva in jim nalaga vedno nove in nove obremenitve, je ministrstvo za javno upravo marca letos objavilo Javni razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij v vrednosti približno 10,6 milijona evrov na tem področju. Predmet javnega razpisa so bili sklopi A, B, C, D in E. Usmerjeni naj bi bili v sofinanciranje projektov in programov nevladnih organizacij, ki bodo spodbudili udeležbo ljudi v posvetovalnih procesih in procesih soodločanja, krepili kompetence zaposlenih in prostovoljcev v nevladnih organizacijah na področju zagovorništva in okrepili družbeni prispevek nevladnih organizacij na področjih demokratičnega delovanja, dobrega upravljanja, transparentnosti in nadzora oblasti ter aktivnega državljanstva.
Medtem ko Ajanović Hovnik pravi, da si želi, da pristojne institucije čim prej opravijo svoje delo, da “pade senca dvoma o političnem vplivu na njihovo presojo“, je v ponedeljek Komisija DZ za nadzor javnih financ na zahtevo NSi obravnavala spornost financiranja in vpliv Ajanović Hovnik na razpisu za opolnomočenje nevladnih organizacij na področju aktivnih državljanskih pravic. Ministrstvo za javno upravo je bilo po poročanju STA pozvano k razveljavitvi javnega razpisa z namenom, da bi se s tem izognili vsem morebitnim nepravilnostim. Naloženo pa mu je bilo, da se v sedmih dneh predloži natančno poročilo, kako bodo izbrani projekti in programi nevladnih organizacij pripomogli k povečani zmogljivosti in trajnosti delovanja nevladnih organizacij. Predložena pa bo morala biti tudi dokumentacija in merila za izbor na razpisu.
Bo prišlo do razveljavitve razpisa?
Ministrstvu, ki ga je do nedavnega vodila Golobova zaveznica, je bilo ravno tako naročeno, da ta predstavi, kako bo projekt inštitut Kaje Primorac prispeval k “povečani udeležbi državljanov v demokratičnih procesih in povečanemu znanju o družbi, demokratičnih institucijah in procesih”, kar je tudi predstavljalo cilj razpisa. Državni sekretar Jure Trbič je v zvezi s tem pojasnil, da razlaga slednjega nima pomena, ker se je Ipes že odpovedal dodeljenim sredstvom. A ker je afera v zvezi s podeljevanjem javnega denarja nevladnim organizacijam vrgla zelo slabo luč na javno upravo in način upravljanja z javnim denarjem, se poraja vprašanje, kakšna bo usoda omenjenega razpisa. Marsikdo namreč težko verjame, da gre zgolj za osamljeno nepravilnost, ki je v tem konkretnem primeru vodila tudi do odstopa ministrice. Na Ministrstvo za javno upravo smo se zato odločili nasloviti novinarsko vprašanje v zvezi z usodo samega razpisa, ki je nevladnim organizacijam podelil zajetno količino denarja slovenskih davkoplačevalcev. Ko odgovor prejmemo, ga objavimo naknadno.
Ž. N.