Ko neka politična opcija dobi zaupanje večine volivk in volivcev, s pomočjo političnih somišljenikov sestavi vlado. Slednja je za svoje delo odgovorna Državnemu zboru RS, ki velja za predstavništvo ljudstva, saj ta z nastopom mandata dobi v roke škarje in platno. A mnogi v času levih vlad radi pozabijo, da politiko krojijo vladajoči in ne opozicija, zato kar politiko na splošno okrivijo za nekaj, da ne bi slučajno preveč okrcali tistih, ki so jih pomagali izvoliti. S tem bi namreč dokazali svojo zmoto.
“Politika kroji življenje, ampak samo vladna politika. Opozicijska politika namreč, vsaj ko je diktatura levičarjev na oblasti, nima nobenega vpliva na življenje. Sporočite javnosti, da se ne strinjate s politiko vladajočih, prosim,” je primer enega od odzivov, ki se je usul v zvezi z nedavnim kritičnim pismom zdravnikov iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki so sporočili, da “tako kot je danes ogroženo javno zdravstvo, se niti starejši zdravniki ne spomnijo”.
Čeprav so zdravniki v koncu svojega pisma s stavkom izpostavili, da je zavlačevanje vlade nesprejemljivo in da je vedno bolj jasno, da si ta “rešitve za javno zdravstvo v resnici ne želi in da je sama tista, ki bolnikom jemlje pravico do primernega zdravljenja”, so nekateri sodeč po odzivih ob branju celotnega pisma dobili vtis, da se nekoliko pozablja, da nosi odgovornost za nastalo situacijo izključno vlada, ne pa kar povprek celotna politika. Ve se namreč, kdo ima večino, s tem pa moč, da kroji oblikovanje politik v državi.
Vsi politiki nimajo enakih odgovornosti
Da nimajo vsi politiki enakih odgovornosti, sicer opozarja tudi prvak največje opozicijske stranke Janez Janša. “Kadar vlado vodi stranka SDS, nihče ne krivi politike nasploh, ampak vlado oz. vladno večino, ki ima v rokah škarje in platno. Ko pa imamo levičarske vlade, so naenkrat krivi kar vsi politiki. Opazite razliko? Dokler jo ne, ne bo bolje,” je prepričan Janša.
Janša je na družabnem omrežju X v luči nedavnega odziva slovenjgraških zdravnikov, ki je bil objavljen na strani Zdravniške zbornice Slovenije, opozoril na to, da je sicer Jure Brankovič pri zdravniški zbornici zadolžen za dostop do informacij za medije po zakonu o medijih. Z odličnimi povezavami v Šarčevi LMŠ si je odprl pot na mesto piarovca UKC Ljubljana, potem ko si je kot novinar POP TV marsikomu usidral v spomin, potem ko je ta skupaj z novinarskimi kolegi iz Preverjenega izdal zaupni vir o helikopterskih prevozih v UKC Ljubljana. V zvezi z Brankovičem, ki ga je označil za nekdanjega skrajno levega novinarja POP TV, je svoje sledilce pozval, naj na spletu pogledajo njegove prispevke, ker jim bo s tem vse jasno. “Verjetno v krogih vlade prej izvedo o nameravanih aktivnosti zbornice kot njeni člani ali člani sindikata Fides,” je ob tem še komentiral Janša.
Da, to je po funkciji famozni Jure Brankovič, sedaj PR @zdravniska, nekdaj skrajno levi novinar POPTV. Poglejte si na spletu njegove prispevke in vam bo vse jasno.
Verjetno v krogih @vladaRS prej zvedo o nameravanih aktivnosti zbornice kot pa njeni člani ali člani @SindikatFides https://t.co/xdg5BwxtaB pic.twitter.com/XeG8wCg73C— Janez Janša (@JJansaSDS) April 4, 2024
Levica s pomočjo lojalistov, medijev in nevladnikov odvrača pozornost od lastne odgovornosti
V zvezi z izpostavitvijo Brankoviča, ki mu je Šarčeva vlada leta 2019 omogočila imenovanje na mesto nadzornika Slovenske tiskovne agencije (STA), ker ga je, kot kaže, prepoznala kot lojalen kader, je Janša očitno želel ponazoriti, od kod je med drugim razlog za to, da se v času levih vlad tako rado spreneveda nad tem, kdo ima v rokah škarje in platno. Kot lahko vidimo danes, aktualna vlada navkljub vidni izgubi zaupanja državljank in državljanov v njeno delo po nastopu mandata s pomočjo lojalnih kadrov na ključnih pozicijah in vplivanjem na delovanje nevladnikov podaljšuje svoje vladanje brez kakršnih koli težav. Osrednji mediji se pri tem trudijo čim bolj omiliti krivdo vladajočih za nastalo situacijo v državi, ki je daleč od dobre. V luči tega seveda niti najmanj ne preseneča, čemu se je levica s takim zanosom lotila politizacije javnega medija pod krinko depolitizacije. Še kako se namreč zavedajo pomena vpliva na medije, ki lahko poskrbijo za oblikovanje javnega mnenja in izvajanje medijskih umorov političnih nasprotnikov. V času zdravniške stavke jim je denimo uspelo uspešno poskrbeti za oblikovanje notranjega sovražnika, ki so ga našli kar v zdravnikih, da se ne bi slučajno preveč fokusirala pozornost javnosti v dejstvo, da je odgovornost za stavko v resnici na strani vladajočih, saj so ti zdravnike z zavezo, nad katero se danes povsem požvižgajo, popeljali žejne čez vodo. S pomočjo tega pa se odvrača tudi pozornost od dejstva, da o reformi zdravstva, ki naj bi bila prioriteta, ni ne sluha ne duha. Po dveh letih pa ni duha ne sluha o seriji drugih reform, ki so jih tako z zanosom obljubljali.
Kako dolgo bo še trajalo, da bodo ljudje nehali nasedati in rekli bobu bob ne glede na barvo tistega, ki sestavlja vlado? Nihče si najbrž ne želi, da bi naša država še naprej stopicljala na mestu.
A. H.