Zakaj še vedno ni kopenske invazije v Gazo?

Datum:

Izrael je po napadu Hamasa na civiliste napovedal hude povračilne ukrepe zoper teroristično organizacijo in njene pripadnike. Protiudarec je prišel najprej v obliki letalskih napadov in blokadi Gaze. Takoj za tem naj bi sledila kopenska invazija. Ker te še vedno ni, se številni sprašujejo, čemu zamuda?  

                   

Izraelske oblasti so doslej podale tri uradne razloge. Izrael naj ne bi bil povsem pripravljen v prvih dneh vojne, čakali naj bi na evakuacijo civilistov iz Gaze, intenzivnejši napadi iz zraka pa naj bi zmanjšali število žrtev med izraelskimi vojaki. Te dni pa naj bi bile posredi tudi Združene države, ki želijo še pred začetkom kopenske vojne rešiti čim več talcev, ki so še vedno v rokah Hamasa. Neuradni viri pripovedujejo drugačno zgodbo. Kopenska invazija bi lahko povzročila razširitev konflikta na nekatere okoliške države, v bližnjih vodah pa je zaznati tudi kitajsko mornarico.

Napad teroristične organizacije Hamas se je pričel 7. oktobra zjutraj, ko je iz območja Gaze proti Izraeli poletelo približno 5 tisoč raket. Sledili so neposredni napadi na civiliste, prizori katerih so kmalu preplavili svet. Brutalnost napadov je nemudoma mobilizirala judovsko prebivalstvo širom sveta. Klicu domovine se je odzvala izjemna množica judov, ki se je začela vračati v domovino. V roku 48 ur se je na dolžnost javilo približno 300 tisoč rezervistov. V naslednjih dneh jih je prišlo še dodatni 60 tisoč. Gre za največji vpoklic po letu 1973. Organizacija, oborožitev in obnovitev vojaških veščin in znanja tolikšnega števila ljudi terja čas, poroča Jerusalem Post. Danes ta isti medij poroča, da so profesionalni vojaki in rezervisti opremljeni in pripravljeni na vstop v Gazo.

Čakajo na evakuacijo civilistov?
Drugi razlog, ki ga IDF (Israel defense forces – Izraelske obrambne sile) navaja, je evakuacija civilnega prebivalstva iz Gaze. Ob napovedi kopenske invazije so izraelske oblasti pozvale vse, ki živijo na severu območja, naj se pomaknejo proti jugu. Teden dni kasneje je približno polovica prebivalstva že zapustila območje, ki se bo kmalu spremenilo v bojišče. Proti jugu se je odpravilo kakih 500 tisoč Palestincev. Po koncu tretjega tedna je območje zapustilo že 70-75 odstotkov prebivalcev oz. približno 700 tisoč ljudi.

Namen podaljšane zračne kampanje je zmanjšati število žrtev med izraelskimi vojaki. Foto: EPA.

Izrael že od samega začetka vojne izvaja intenzivno letalsko bombardiranje terorističnih ciljev v Gazi. Vojaški načrtovalci v Izraelu računajo na to, da bo daljša zračna kampanja skrajšala kampanjo na tleh. Borci Hamasa, teh naj bi bilo nekaj 10 tisoč, so se na tej točki že dodobra vkopali. Teroristične organizacije IDF ne bo uspel izkoreniniti iz zraka. To se bo lahko naredijo le kopenske enote, ko bodo enkrat vstopile v Gazo. Izraelske oblasti pričakujejo popolno uničenje Hamasa in visoko število žrtev na svoji strani. Celotna kopenska kampanja naj bi trajala tri mesece.

V Sredozemlju ameriška, ruska in kitajska mornarica
ZDA so takoj po napadu na Izrael temu zagotovile popolno podporo. Na območje vzhodnega Sredozemlja je vplula ameriška letalonosilka USS Gerald R. Ford, območju se približuje tudi letalonosilka USS Dwight D. Eisenhower. Namen obeh je preprečiti, da bi se v konflikt med Hamasom in Izraelom vpletla še katera druga država ali bojna skupina. V tem kontekstu je še posebej nevarna šiitska islamistična politična stranka in militantna skupina Hezbolah. Gre za podaljšek iranske zunanje politike v Libanonu, kot je Hamas podaljšek zunanjepolitičnega vpliva Irana na območju Gaze. Ameriški CNN je včeraj sicer poročal, da ameriške oblasti “pritiskajo” na Izrael zaradi velikega števila talcev, ki so že vedno v rokah Hamasa. Izrael je domnevni pritisk zanikal.

Posebno poglavje pa je prisotnost kitajske mornarice v bližini Izraela. Kitajska mornarica je v bližnje vode vplula že maja. Po obisku “dobre volje” v Omanu, je bojna skupina šestih ladij odplula proti Kuvajtu, kjer je prav tako naletela na dobrodošlico lokalnih oblasti. Prisotnost Kitajske na območju vnaša dodatno kompleksnost v vojno in prihajajočo kopensko ofenzivo. Kitajska namreč ne skriva ambicij po tem, da bi na vrhu svetovne politike nadomestila ZDA.

Ž. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Fenomen Prebilič: Ali stari botri že tlakujejo pot “novemu obrazu”?

Ali se je na letošnjih evropskih volitvah že začel...

Evropsko sodišče: Evtanazija ni človekova pravica!

"Evropsko sodišče za človekove pravice: Medicinska zastrupitev bolnih in...

Ministrica do roka razdelila “hudičevo” malo računalnikov – Zgolj 666 od 10 tisoč

Ministrici za digitalizacijo zadeve uhajajo iz rok. Poziv za...

GZS opozarja vlado: zaradi stavke upravnih enot trpi gospodarstvo

Stavkovni val, ki se je razpasel po državi (vpričo...