Svetovno javnost še vedno bega kako so lahko izraelske obveščevalne službe, ki veljajo za ene najboljših na svetu, spregledale obsežen napad teroristične skupine Hamas na njenem ozemlju. Še nekaj mesecev nazaj so se izraelski obveščevalci hvalili, da vedo tudi, kdaj gre kak član Hamasa na stranišče, potem pa se jim je zgodila dobro organizirana invazija, o kateri niso vedeli ničesar. Spletni analitik na socialnem omrežju X je preučil situacijo in se vprašal, kaj vse je šlo narobe.
Gaza je ozek kos zemlje s površino 365 kvadratnih kilometrov. Vsi so bili pod vtisom, da je v celoti nadzorovana, prisluškovana in spremljana s strani izraelske vojske in obveščevalnih služb, vendar se je izkazalo, da to ni res. Domnevno je Hamas razvil sistem za koordinacijo in komunikacijo, ki izključuje elektronske stike, Palestinci pa so nekako uspeli vse skriti pred izraelskimi obveščevalci.
Tik pred napadom na kontrolne točke in večja mesta 7. oktobra, je Hamas na njihove položaje usklajeno napotil raketomete, kopenske sile, jadralna padala in drugo opremo. Priprave in prvi koraki so ostali neopaženi in preventivni udar ni bil izveden.
Mnogi se sprašujejo, zakaj elektronski sistemi na meji, v izgradnjo in opremljanje katerih je Izrael vložil milijarde dolarjev, kar na enkrat niso delovali. Številne kamere in senzorji prav tako niso pomagali odkriti in ustaviti palestinskega napada, pa tudi bojne patrulje, ki jih iz nekega razloga enostavno ni bilo v bližini.
Palestinska brezpilotna letala so lahko zlahka zadela avtomatske mitraljeze in senzorske stolpe, jurišne skupine Hamasa pa so mirno razstrelile ograjo in prečkale mejo. Nihče na drugi strani jih ni pričakal pripravljene, zaradi izpada alarma je bilo v taboriščih, vojašnicah in med spanjem ubitih na stotine vojakov izraelske vojske.
Teroristi neposredno napadli vojaške baze
Analitik poudarja, da v nasprotju s splošnim prepričanjem, Palestinci niso zaobšli utrdb in baz IDF, temveč so agresivno napadli tako nadzorne točke kot baze, kjer so bili vojaki in oklepna vozila. Istočasno je Hamas prenehal uporabljati tanke – verjetno zaradi nizke usposobljenosti napadalcev ali morda pomanjkanja potrebe po njih.
Še vedno ni jasno, kje so se takrat nahajali stražarji, dežurni varnostniki in prikrite enote. Izraelski tank Merkava Mk.4, uničen s padcem helikopterja, je bil zadet na enem najbolj nezaščitenih predelov – od zgoraj.
Ob tem je bil očitno onesposobljen kompleks aktivne zaščite Trophy. Na posnetku uničenja tanka in zajetja posadke je jasno razvidno, da je top vozila pokrit. To nakazuje, da posadka ni pripravila vozila za boj in je računala le na ustrahovanje, kar ni le huda kršitev navodil, ampak tudi preprosto neumnost pri takšnem napadu.
Vse skupnosti, zlasti ko gre za regijo, kot je Gaza, morajo imeti pripravljene načrte v primeru stopnjevanja konflikta. Vendar organiziranega opozorila ali evakuacije ni bilo, izkazalo se je, da so lokalne varnostne sile tako maloštevilne in slabo oborožene, da so jih Palestinci hitro likvidirali. Naslednji dan je bila napovedana evakuacija obmejnih območij.
Razlika v koordinaciji med IDF in Hamasom
Do približno poldneva 7. oktobra se izraelska vlada praktično ni odzvala na spopade. V državi je bil v soboto zjutraj verski praznik šabat, šele med drugo in tretjo uro popoldan so varnostne sile začele zbirati rezerviste in organizirati povračilne napade. Smrt poveljnika pehotne brigade Nahal, Jonathana Steinberga, pa kaže na prehitro reakcijo s silami, ki so se nekako uspele takoj zbrati. Očitno je Nahalovo posredovanje v bitkah proti Hamasu sprožil poveljnik brigade in ni bil neposredni ukaz generalštaba.
Kaj sledi?
V naslednjih dveh dneh bo izraelska vojska predvidoma začela vojaško operacijo v soseskah Gaze. A akcije na odprtih območjih in v stanovanjskih območjih se razlikujejo, poskus izraelskih kopenskih sil, da bi vdrle v palestinsko enklavo, pa bo skoraj zagotovo spremljal veliko smrtnih žrtev na obeh straneh. Še posebej, če bo Hamas okrepil uporabo brezpilotnih letal, kar bo privedlo do velikih izgub izraelskih sil v oklepih in osebju.
Analitik trdi, da napad odpira veliko vprašanj, kot je ta, ali je bil spregled napada nameren, oz. storjen zato, da bi upravičili invazijo na Gazo? Je bilo to storjeno za preusmerjanje pozornosti in toka pomoči v Izrael? Je bilo to storjeno, da bi upravičili in olajšali opustitev Ukrajine? Je bila to le nesposobnost?
Analitik zaključi, da pravih odgovorov ne pozna in da je težko verjeti, da je Izrael napad dopustil namenoma, kot še en razlog pa navaja sabotažo skoraj sklenjenega savdsko-izraelskega sporazuma. Če namreč Izraelci in Savdijci sklenejo mirovni sporazum, bi to vzpostavilo razmerja moči na Bližnjem vzhodu povsem na novo. V preteklosti so se teroristi v Palestini izdatno financirali s strani bogatih savdskih šejkov in njihovih naftnih dolarjev. Tudi Palestinci, enako kot Savdijci, verjamejo v sunitsko različico islama. Na drugi strani pa Savdska Arabija vidi povezovanje z Izraelom kot priložnost, da vzpostavi protiutež drugemu hegemonu v regiji – Iranu. Je bil torej napad iransko maslo?
I. K.