Zakaj sovraštvo do denarja in prezir do podjetnikov?

Datum:

Po statistiki in mnenju strokovnjakov naj bi bili Slovenci narod samomorilcev. Na to seveda ni nihče ponosen. Do denarja in podjetništva imajo Slovenci zelo negativen odnos in temu bi lahko rekli gospodarska samomorilnost. Kar je žalostno in narobe, je, da je večina Slovencev na tak negativen odnos do podjetništva in denarja ponosna.

Ljudje nagonsko želijo poskrbeti zase in za svoje bližnje in si želijo blaginje. In prav je tako. Vse svetovne religije in vse kulture na svetu podpirajo podjetnost in napore posameznika, da si s svojim delom ustvari blaginjo in živi kakovostno. Slovenci v tem smislu po eni strani niso nobena izjema, saj si želijo blaginje in dobrega življenja. Še več. Slovenci tudi visoko cenijo delo. Po drugi strani pa je v današnjem času v veliko stvareh Slovenija pravi narobe svet v malem. Trenutni odnos večine Slovencev do denarja in podjetništva gotovo je narobe svet.

V Sloveniji je normalno, da se podjetniki ne hvalijo s svojimi dosežki. Od njih se pričakuje, da se sramujejo, če zaslužijo nadpovprečno veliko denarja. Spoštovani so tisti podjetniki, ki se trudijo iz dneva v dan, a ne zaslužijo kaj dosti. Ko tujec pride v Slovenijo, se znajde v kulturnem šoku, ko dojame, kakšno moreče stanje imamo v odnosu do podjetništva. Toda preteči mora kar nekaj časa, da tujci to sploh dojamejo, ker gre v bistvu za težko doumljivo zadevo. Vsepovsod po svetu so namreč podjetniki visoko cenjeni in spoštovani. Kdor ustvarja veliko dobička in služi veliko denarja, žanje občudovanje. Ljudje se po njem zgledujejo in ga imajo za vzornika. A ne pri nas.

Ko trčita dve popolnoma različni kulturi
Zelo zgovoren in poučen primer, lahko bi mu rekli anekdota, se je zgodil lani, ko je v Slovenijo prišel na obisk Jordan Peterson. Gre za svetovno znanega kliničnega psihologa, ki ne pozna dlake na jeziku. Peterson pomaga ljudem, da postanejo podjetni, da postanejo uspešni. Sloviti klinični psiholog uči, da se mora človek spraviti v red, če hoče kaj doseči. Da mora prevzeti odgovornost za svoje življenje, za svoja dejanja in za svoj uspeh v življenju. In ker ljudem uspešno pomaga, je Peterson cenjen in poslovno uspešen. A ko je Peterson prišel v Slovenijo, ga je levičarska novinarka Televizije Slovenija v svojem prispevku najprej izzvala, da je pridigar in superzvezda ter mu kasneje očitala, da je kapitalist. Verjetno je bila šokirana, ko je Peterson odgovoril, da definitivno je kapitalist, in brez kančka sramu potrdil, da pripada najbogatejšemu enemu odstotku prebivalstva na svetu. V intervjuju je šlo za tipičen kratek stik med dvema kulturama: kulturo podjetništva, ki je v svetu normalna, in kulturo antipodjetništva, ki je normalna v Sloveniji. Peterson je seveda ponosen na to, da je uspešen, in ni vedel, da bi se moral v Sloveniji svoje uspešnosti sramovati, kot je bržkone spontano pričakovala slovenska novinarka.

Radikalna levica v Sloveniji je strup za podjetništvo
Slovenski odklonilni odnos do podjetništva se je na domači politični sceni manifestiral v Levici. Politični ukrepi, ki jih zagovarja ta politična stranka, so odkrito sovražni do podjetništva in podjetnikov. Najvidnejši predstavniki Levice tega odnosa niti ne skrivajo. Nasprotno. Nanj so ponosni. Podjetniki so v njihovih očeh koristolovci in izkoriščevalci, ki jih je treba kar najbolj omejiti in onemogočiti. Čim bolj obdavčiti, da se vzpostavi red in da podjetniki ne bodo preveč bogati. Saj tako je prav, ker Slovenci menda ne marajo tistih, ki bogatijo na tuj račun, mar ne? Kdo si sploh želi pohlepnih egoistov, ki se pehajo le za dobičkom?

Denar: ali lahko dobite nekaj, kar sovražite?
Ali poznate koga, ki si ne želi več denarja, kot ga ima? Mi ga ne poznamo. V Sloveniji zaposleni množično jamrajo, da so plače nizke, da imajo premalo denarja, da bi kakovostno preživeli. Da si ne morejo privoščiti nobenega luksuza. Na drugi strani pa isti ljudje govorijo, da denar ljudi kvari in da ni dobro, če ima človek veliko denarja. Da imajo veliko denarja samo pokvarjeni ljudje. To je približno tako, kot če bi mlad fant hrepenel po dekletu in si goreče želel, da bi se z njim objemal, poljubljal in tako naprej. Ko pa ta fant dobi priložnost in se mu dekle približa, fant začne dekle zmerjati, kako je grozna, da je preveč lepa in da je pokvarjena in da naj gre stran od njega, da ne bo pokvarila še njega. In ji za nameček še podari klofuto. Prav gotovo tak fant ne bo nikoli dobil tega dekleta. In tudi nobenega drugega ne. Edino če bo prišel k pameti, seveda. Podobnost z denarjem je kajpak popolnoma nenaključna.

Ali ima prav Slovenija ali preostanek sveta?
Slovencem na žalost ni jasno to, kar je jasno vsemu svetu, in sicer, da je podjetništvo tisto, ki prinaša denar. Da je podjetništvo tisto, ki prinaša blaginjo. Če so podjetniki spoštovani, cenjeni in če jih država spodbuja, bodo podjetniki ustvarjali in se počutili dobro. Smisel in cilj vsakega podjetnika je in mora biti, da zasluži čim več zase. To je golo bistvo podjetništva in cilj vsakega podjetja. Ampak to ni nič slabega. To je zelo dobro. Kdor veliko služi, bo plačeval več davkov kot tisti, ki malo služi, četudi je davčna stopnja morda nižja. Tisti podjetnik, ki širi svoj posel, bo potreboval novo delovno silo in to pomeni, da se bodo odpirala nova delovna mesta in se bo zmanjševala brezposelnost. Dobro bi bilo, da bi okrog nas živeli ljudje, ki bi služili milijone, četudi jih mi ne služimo, ker bi mi potem lahko služili tisoče evrov namesto stotine evrov, kot jih sedaj služijo Slovenci. Če država vzpostavi podjetnikom prijazno okolje, vzpostavi pogoje za nastanek blaginje. Brez podjetnikov, ki se trudijo za lasten interes, tudi ni blaginje v državi. Država se lahko zadolži le do neke meje. Potem pa se denarne pipe iz tujine zaprejo in državljani so prepuščeni le tistemu, kar sami ustvarijo. A kako bodo sami kaj ustvarili, če prezirajo in z nerazumnimi politični ukrepi zatirajo tiste, ki so motor gospodarstva – podjetnike.

Igorja Akrapoviča, enega najuspešnejših slovenskih podjetnikov, ki je iz nič ustvaril svetovno uspešno podjetje, katerega vrednost presega sto milijonov evrov, je najvidnejši politični predstavnik radikalne levice v Sloveniji diletantsko razglasil za davčnega utajevalca, ker je uspešni podjetnik samo napovedal legitimno selitev dobička v tujino zaradi nemogočih pogojev za podjetnike v Sloveniji.

Zakaj bi bil nekdo, ki želi obogateti, nujno slab človek?
Na svetu povsod obstajajo dobri in slabi ljudje. In podjetniki niso nobena izjema. Nekateri podjetniki gredo za svoj uspeh čez trupla. Vseeno jim je, če propadejo njihovi poslovni partnerji. Vseeno jim je, če njihovi delavci delajo cele dneve in dobijo mizerne plače, da doma skoraj ali pa prav zares stradajo. Toda na svetu je veliko več dobrih podjetnikov, ki poskrbijo za svoje delavce. Ti podjetniki so veseli, če so blaginje deležni tudi tisti, ki njim pomagajo ustvarjati bogastvo – njihovi delavci in poslovni partnerji. In ti podjetniki so pametni. Henry Ford, podjetnik, ki je iznašel tekoči trak, je izjavil, da mora njegov delavec dobiti takšno plačo, da si lahko kupi avto, ki ga je Ford izdeloval. In delavci pri njem so imeli takšne plače, da so avtomobile kupovali. Levičarji pravijo, da je bil Ford humanist, izjema med podjetniki, ki potrjuje pravilo. Toda Ford je bil predvsem pameten podjetnik, ki je že zgodaj razumel pomen srednjega sloja, saj se je zavedal, da potrebuje kupce, ki bodo kupovali njegove avtomobile. Kakšen bi bil sicer smisel tekočega traku, če bi Fordu zmanjkalo kupcev?

Henry Ford, prvi pravi industrialec, izumitelj tekočega traku, je bil do delavcev izredno human, ker je bil pameten in pozoren poslovnež. Od njegove poslovne dejavnosti je imelo veliko korist na deset tisoče delavskih družin.

Zakaj je Slovenijo zajela antipodjetniška norost?
Totalitarna komunistična ideologija, ki je Slovenijo obvladovala 45 let, je povzročila deformacijo sovraštva do denarja in podjetništva, kar ni nič drugega kot ljubezen do revščine. Slovenski levičarji se radi pohvalijo, da so pridobitve socializma pri nas še vedno žive. Šolstvo je skoraj zastonj. Zdravstvo in zobozdravstvo sta glede na svetovne primerjave smešno poceni. Zato se Slovenija v svetu po kazalnikih države blaginje redno uvršča visoko – okrog dvajsetega mesta. Toda blaginja je draga in čas neusmiljeno teče. Če večinsko javno mnenje, ki zaradi deformacije iz časa komunizma še vedno zatira podjetnike, ne bo kmalu spremenjeno, se bo Slovenija vse bolj pogrezala v revščino in t. i. socialistične pridobitve bodo zgorele kot zgori travna bilka v gozdnem požaru. Kvečjemu podjetniki so namreč tisti, ki lahko financirajo državo blaginje. In če ne bodo imeli normalnih pogojev za delo in uspevanje, bodo slovenski podjetniki propadli ali pa odšli v tujino – tja, kjer so podjetniki spoštovani in so deležni razumevanja. Toda ni treba, da je tako. Slovenci, prihodnost je odvisna od vas. Prihodnost bo taka, kakršno boste napisali sami. Podprite podjetnike in s tem podprite blaginjo!

Tadej Ian

Sorodno

Zadnji prispevki

Boštjan M. Turk: “Čestitka delavstvu za 1. maj! Ne obupajte, še huje bo!”

Publicista in profesorja dr. Boštjana M. Turka smo vprašali...

Je partner Maše Kociper in vpliven odvetnik vpleten škandal?

Spomnite se naslednjič, ko vam bodo aktualni oblastniki pridigali...

[Video] Kangler na kmetijo povabil Goloba, namesto njega prišel nekdo drug

Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc...