Vrhovni državni tožilec Zvonko Fišer je na tožilstvu podal ovadbo zoper poslanca SDS Žana Mahniča zaradi razžalitve. Izjava “mafija je zaščitila mafijo,” je po njegovem žaljiva obdolžitev. “In s tem se ne gre igrati,” je za STA dejal Fišer. Mahnič je sicer v petek vztrajal, da stoji za svojimi izjavami.
Naj spomnimo. Ustavno sodišče je v sredo do končne odločitve zadržalo tudi izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, v kolikor se nanaša na državne tožilce. Preiskovalna komisija DZ v zadevi Franc Kangler tako do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati niti preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na tožilce, niti tistih, ki se nanašajo na sodnike. Sledil je buren odziv predsednika preiskovalne komisije Mahniča, ki je med drugim komentiral, “da imamo očitno policijsko državo, pravosodje brez nadzora in nekatere ustavne sodnike, ki ščitijo svoje kolege. Kot da bi gledal kakšen film o mafiji”.
V zvezi s temi izjavami je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic ustavno sodišče in predsednika republike Boruta Pahorja pozval k predlogu za kazenski pregon Mahniča. Slednja predlogu nista sledila, je pa ovadbo vložil Fišer in v njej po poročanju Radia Slovenija med drugim zapisal, da je kot tožilec in kot nekdanji ustavni sodnik globoko užaljen ob Mahničevih izjavah.
Kaj sta se dogovorila Knez in Šketa?
Mahnič se je v izjavi za novinarje, ki jo je dal sicer še pred novico o Fišerjevi ovadbi, obregnil ob poročanje nekaterih medijev, da sta se Knez in generalni državni tožilec Drago Šketa dogovorila, da tožilstvo zavrže kazenske ovadbe proti ustavnim sodnikom v zameno za to, da jih bo ustavno sodišče zaščitilo pred preiskovalno komisiji. Če to drži, je to po Mahničevih navedbah škandal prve vrste in bi morali vsi odgovarjati tako, da bi odstopili, in še kaj drugega.
Na pozive k njegovemu kazenskemu pregonu je dejal, da se slednjega veseli. “Jaz jim bom lahko dokazal, da delujejo kot mafija, oni pa meni ne bodo mogli dokazati, da ne delujejo kot mafija,” je dodal.
Fišer v 70. letih kazensko preganjal duhovnike, sodba po osamosvojitvi razveljavljena
Zagotovo pa je moč ugotavljati, da je Fišerjeva ovadba najmanj nehigienična, saj je Zvonko Fišer v sedemdesetih in osemdesetih letih med drugim kazensko preganjal dva duhovnika, ki sta na mestu komunističnega pokola v Cerknem postavila križ. To sta bila duhovnika Janez Lapajne in Stanislav Medvešček, ki sta leta 1975 skupaj z Amalijo Jereb dostojno obeležila kraj smrti . Njihova krivda je bila zgolj ta, da so na kraju, kjer so bili ubiti domačini iz Cerknega, postavili križ.
Naj spomnimo. Leta 2011, ko je Fišer kandidiral za generalnega državnega tožilca, so na njegovo sporno vlogo opozorili goriški duhovniki. “Tožilec Fišer v primerjavi s sodnikom svojega napačnega delovanja nikoli ni priznal, obžaloval in se nedolžnim žrtvam opravičil,” je tedaj povedal Aleš Rupnik. Vrhovno sodišče je sodbo zoper duhovnika leta 1995 namreč razveljavilo z obrazložitvijo, da blagoslovitvi križa nad grobom ni mogoče pripisati političnega namena.
Seveda pa to ni edini Fišerjev greh. Poročali smo že, da je vrhovno tožilstvo pred dvema letoma Fišerja suspendiralo, saj je bil tudi kazensko preganjan zaradi očitane zlorabe uradnega položaja, za kar je zagrožena zaporna kazen do enega leta. Leta 2012 sta namreč tik pred zamenjavo vlade z odhajajočim ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem za generalnega direktorja tožilstva postavila Boštjana Škrleca, takratnega Zalerjevega državnega sekretarja. Ker vrana vrani ne izkljuje oči, je bil Fišer dva meseca kasneje že oproščen in se je lahko vrnil na delovno mesto. Mafija torej ščiti mafijo.
T. F.