Evropski parlament je včeraj potrdil Zakon o obnovi narave. Sprejeta zakonodaja razburja kmete, ki te dni protestirajo širom Evrope. Evropska ljudska stranka je glasovala proti zakonu, ki je imel, kot so zapisali, predvsem ideološke korenine.
“Skupina EPP je še naprej resno zaskrbljena zaradi zakona o obnovi narave. Ne želimo novih in več oblik birokracije in obveznosti poročanja za kmete. Naj kmetje kmetujejo,” je dejal evropski poslanec Siegfried Mureșan, podpredsednik skupine EPP, pristojen za proračun in strukturno politiko.
Kot je pojasnil Muresan, obstaja bojazen, da bodo številne države članice uporabile zakon za uvedbo novih birokratskih bremen, ki bi jih morali na svojih ramenih ponovno nositi kmetje in gozdarji. To bi še dodatno povečalo nezadovoljstvo v omenjeni družbeni skupini, ki bi svoj srd uperila proti Bruslju, čeprav je težava, ki jo zakon naslavlja, v pristojnosti nacionalnih vlad in ne Evropske unije.
“Pozdravljamo dejstvo, da je revidirano pravno besedilo malo podobno prvotnemu predlogu Komisije. Predlog Komisije je bil ideološko usmerjen, praktično neizvedljiv in katastrofalen za kmete, lastnike gozdov, ribiče in lokalne oblasti. Grozila je, da bo upočasnila uvedbo ključne infrastrukture in obnovljive energije. Prenovljeno besedilo je zdaj boljše. Še vedno pa je bolje začeti iz nič in postaviti interese kmetov na prvo mesto,” je zaključil Mureșan.
Bistvo zakona je: Članice EU bodo morale v prihodnjih letih intenzivno obnavljati naravne habitate s končnim ciljem 90 odstotkov obnovljenih habitatov do leta 2050. Zakon uvaja dva vmesna cilja. Do leta 2030 bo moralo biti obnovljenih 30 odstotkov degradiranih habitatov, do leta 2040 pa 60 odstotkov. Zakon definira habitate kot jezera, reke, koralne grebe, mokrišča, travnike in gozdove. Prednostno obravnavo bodo dobila področja, ki sodijo v okvir Natura 2000. Program zaščite območij se je v več primerih znašel v središču politične debate, saj je uvajal strožji režim kmetovanja, kot je bilo potrebno (TUKAJ), po drugi strani pa se skozi zaščitena območja gradi okoljsko sporni kanal C0 (TUKAJ).
Zelena ofenziva proti kmetom se nadaljuje
Kmetje pa bodo zelo verjetno še naprej predmet eksperimentiranja bruseljskih zelenih ideologov. Evropska komisija je objavila študijo, ki predvideva opremljanje kmetijskih zemljišč s fotovoltaičnimi celicami. To bi bila nekakšna srednja pot med zagotavljanjem prehranske varnosti in doseganjem ciljev na področju povečanja deleža obnovljivih virov energije. V vsakem primeru pa bi se s tem ponovno posegalo v kmetijska zemljišča in še dodatno oteževalo kmetovanje.
Ž. K.