Kot podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in hkrati človek, ki prihaja s kmetije, ne morem spregledati načina, kako vlada pripravlja nov zakon o zaščiti živali. Gre za zakon, ki neposredno posega v življenje in delo slovenskih kmetov, a nastaja brez njihove vključitve. To ni le neodgovorno, temveč jasen znak, da kmete obravnavajo kot oviro, ne kot partnerjev.
Vlada je sprejela besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali in ga že poslala v državni zbor. Čeprav so se predstavniki Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred tem sešli z nevladnimi kmetijskimi organizacijami, vključno s KGZS, na predloge, ki so jih prejeli, niso odgovorili. Ni jasno, ali so jih sploh prebrali, kaj šele upoštevali. Kmetje so tako povsem izključeni iz priprave zakonodaje, ki bo določala pogoje njihovega vsakdanjika.
Kmetje nismo proti dobrobiti živali. Nasprotno, zanje skrbimo vsak dan in si prizadevamo, da jim zagotovimo kar najboljše razmere. A zakonodaja mora biti premišljena, izvedljiva in strokovno podprta. Ne sme temeljiti na ideoloških pritiskih ali parcialnih interesih.
Ne gre samo za vprašanje odnosa do živali, temveč za vprašanje odnosa do kmetijstva kot temeljne dejavnosti, ki zagotavlja prehransko varnost in ohranja slovensko podeželje. Zato mora biti vsak zakon, ki posega na to področje, oblikovan odgovorno, celovito in z mislijo na prakso. Vsaka zakonodaja, ki ureja tako pomembno področje, mora nastajati v sodelovanju z vsemi deležniki. In kmetje morajo biti prvi med njimi. Ne gre za privilegij, temveč za logično zahtevo. Nihče ne pozna bolje vsakdanjega dela z živalmi kot kmetje in veterinarska stroka.
Predsednik KGZS Jože Podgoršek upravičeno opozarja: »Zahtevamo enakovredne prehodne pogoje, kot jih predvideva Evropska komisija – nič več, nič manj! Sprejetje takšnega zakona bo ogrozilo slovenske kmetije in prisililo kmetije v zapiranje, naš trg pa bodo zapolnila živila in pridelki kmetov iz sosednjih držav. Kmetje se prvi zavzemamo za dobro živali, a prehodno obdobje mora biti v sozvočju z ljudmi, ne samo z živalmi!«
Namesto da bi spodbujali razvoj domače, trajnostne pridelave, bomo ustvarili razmere, v katerih bodo najbolj kaznovani prav tisti, ki danes delujejo odgovorno in v skladu z zakonodajo. Kmetje se ne borimo proti spremembam, ampak proti nepoštenim in enostranskim rešitvam, ki ne upoštevajo realnosti.
Slovenija ima velik potencial za trajnostno, odgovorno in etično kmetijstvo. A brez sodelovanja vseh deležnikov in spoštovanja stroke ta razvoj ni mogoč. Če bomo nadaljevali po poti izključevanja in ustvarjanja nezaupanja, bomo ogrozili vse: kmete, živali in potrošnike.
Zakonodaja mora povezovati, ne razdvajati. Dober zakon o zaščiti živali lahko nastane le v sodelovanju z ljudmi, ki z živalmi živijo vsak dan, in to so kmetje.
Izidor Jelenc, podpredsednik KGZS, kmet in član SDM