Evropska poslanka Zala Tomašič poziva Evropsko komisijo k ukrepanju glede predloga zakona o medijih, ki ga je sprejela Golobova vlada. V pismu, naslovljenem na predsednico EK Ursulo von der Leyen, izvršno podpredsednico Henno Virkkunen in komisarja Michaela McGratha, izraža globoko zaskrbljenost nad predlogom zakona, ki po njeni oceni predstavlja resno grožnjo svobodi izražanja, neodvisnosti medijev in vladavini prava v Sloveniji.
“Gre za resno kršitev temeljnih demokratičnih načel. Evropska komisija mora ukrepati, da prepreči nadaljnjo erozijo pravic in svoboščin v Sloveniji. Svoboda medijev je ključna za delovanje demokracije in ne sme postati orodje političnega nadzora,” je ob tem poudarila poslanka Zala Tomašič. Pismo so podpisali tudi ostali evropski poslanci iz vrst SDS: Romana Tomc, Milan Zver in Branko Grims.
Evropska poslanka v pismu izpostavlja dve ključni sporni točki predloga zakona, ki je bil sprejet na silvestrski večer (očitno z razlogom, da bi se izognili obširnejši javni razpravi), in sicer prenos sodnih pristojnosti na inšpektorje in politično dodeljevanje državnih sredstev. “Predlog zakona vsebuje številne sporne določbe, vendar sta med ključnimi težavami njegova nejasnost in subjektivnost, prenos sodnih pristojnosti na inšpektorje, vladni nadzor nad pogoji za dodeljevanje državne pomoči ter pomanjkanje jasnih definicij in meril,” piše v pismu.
Tomašičeva v pismu opozarja, da predlagana zakonodaja prenaša nekatere pristojnosti, ki so tradicionalno v pristojnosti policije, tožilstva in sodstva, na politični organ oz. inšpektorje ministrstva za kulturo in Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). “Ti inšpektorji bi imeli pooblastila za preiskovanje in kaznovanje kršitev, povezanih s spodbujanjem nasilja, sovražnim govorom ali terorizmom – kaznivimi dejanji, ki jih že ureja kazenski zakonik, kjer sta za njihovo obravnavo pristojna policija in tožilstvo. Čeprav je boj proti takšnim dejanjem ključen, bi moral ostati v pristojnosti sodstva, da se zagotovi zakonitost postopka in nepristranskost,” piše v pismu. Dodatno navaja, da predlog zakona ne določa jasnih meril za odločanje inšpektorjev, kar zbuja resne pomisleke o nepristranskosti inšpektorjev kot tudi resne pomisleke o možnosti zlorabe oblasti.
“Po predlogu zakona bi inšpektorji imeli tudi pooblastila za kaznovanje posameznikov, vključno s tistimi, ki so kritični do vlade na družbenih omrežjih, kar še dodatno povečuje zaskrbljenost zaradi morebitnega vladnega nadzora in zatiranja kritičnih glasov,” opozarja evropska poslanka.
Financiranje medijske pristranskosti?
Izpostavlja tudi, da predlog zakona vladi omogoča samovoljno določanje pogojev za dodeljevanje državne pomoči in oglaševalskih sredstev, kar po njeni oceni povečuje tveganje političnega favoriziranja in ogroža neodvisnost medijev. Zakon namreč izrecno navaja, da lahko vlada “dodatno določi posebne pogoje in merila za dodeljevanje finančne pomoči”, to pa omogoča neposredno vladno vmešavanje v razdeljevanje javnih sredstev in oglaševalskih prihodkov.
“Predlagani zakon o medijih je izjemno zaskrbljujoč, saj neposredno spodkopava načela Akta o svobodi medijev v EU (EMFA), ki je bil oblikovan za zaščito neodvisnosti medijev, svobode izražanja in preprečevanje zlorab oblasti, ki bi lahko ogrozile te temeljne vrednote,” ocenjuje Zala Tomašič.
Ž. K.