Predlog zakona o davku na nepremičnine, ki ga vlada Roberta Goloba želi sprejeti letos, vzbuja številne pomisleke. Med drugim zato, ker bodo zaradi uvedbe davka v trenutni obliki najbolj trpeli revni in srednji sloj. Eden izmed učinkov bo verjetno tudi povišanje najemnin.
Davčno strokovnjakinjo Nevo Žibrik novi zakon o davku na nepremičnine preseneča “predvsem zato, ker bodo s tem davkom najbolj obremenili nižji in srednji sloj, ne pa res bogatih”. Tako je za slovenski Forbes povedala Neva Žibrik, nekdaj zaposlena na ministrstvu za finance.
Po njeni oceni bodo najvišji delež tega davka nosili ljudje z nižjimi dohodki, saj je večina njihovega premoženja vezana na nepremičnine. Bogatejši sloji, katerih premoženje je v veliki meri v finančnih naložbah ali deležih v podjetjih, bodo davčno manj obremenjeni.
“Tako je tudi v Sloveniji, kjer imamo relativno veliko dohodkovno enakost, na drugi strani pa večjo premoženjsko neenakost. Če uvedemo davek, bo nekdo, ki ima 80 odstotkov premoženja v nepremičninah, znaten del letnega dohodka dal za plačilo davka. Bogati pa bodo plačali manjši del, ker imajo glavnino premoženja v drugih oblikah,” je dejala.
Višje, ne nižje najemnine
Predlagana davčna stopnja za prazne nepremičnine, ki znaša kar 1,45 % tržne vrednosti, je dvakrat višja kot v prejšnjih zakonodajnih predlogih. Takšna obdavčitev lahko spodbudi dvig najemnin, saj bodo lastniki poskušali nadomestiti izgubo prihodkov. Zdajšnji povprečni donos z oddajanjem nepremičnin znaša približno 2 %, a bi ob uvedbi novega davka država lastnikom odvzela tri četrtine tega donosa. Po mnenju ustavnega sodišča pa država ne sme pobrati več kot 50 % donosa, kar bi lahko sprožilo pravne spore.
Meni, da bo stopnja davka, kot je trenutno zapisana v izhodiščih novega zakona (1,45 odstotka za drugo nepremičnino), prej zvišala kot znižala najemnine, in dodaja, da je novi davek na nek način “korak nazaj”. “Če so se že odločili za tako pot, bi se sama raje lotila posodobitve davka na premoženje, ki ga imamo zdaj in zajame vse nepremičnine. Če bi uvedli zmerno progresijo, torej višjo obdavčitev za več vredne nepremičnine, bi zajeli tudi socialni vidik, ne bi pa tako nesorazmerno obremenili tistih s skromnimi dohodki,” je izpostavila.
Socialne posledice: prodaja nepremičnin in krepitev bogatih
Uvedba visokega davka bi lahko prisilila revnejše lastnike nepremičnin, da jih prodajo, saj si stroškov ne bi mogli privoščiti. To bi odprlo vrata bogatejšim investitorjem, ki bi nepremičnine poceni pokupili. Tak scenarij bi poglobil socialne razlike in dodatno oslabil položaj srednjega sloja, kar bi vplivalo na širšo družbeno stabilnost.
Žibrik meni, da gre za “populistično všečen” predlog, ki bi precej verjetno lahko bil sprejet, a je spomnila, da je ustavno sodišče leta 2014 oporekalo progresiji pri davku na nepremičnine. Takrat je odločilo, da so stanovanjske nepremičnine v svojem bistvu vse enake, ker so namenjene bivanju ne glede na vrsto bivanja. Po njeni oceni je to element, ki bi lahko vplival na to, da zakon kljub sprejetju hitro pristane na mizi ustavnih sodnikov.
A.H.