Si predstavljate, da kot ponosen domoljub ob dnevu Rudolfa Maistra na svoji hiši izobesite zastavo Dežele Kranjske, potem pa se na vaših vratih pojavi policija in zahteva, da zastavo snamete? Zgolj zato, ker moti sosede? Ti isti sosedje imajo na svojih hišah razobešene zastave rajnke Jugoslavije in provocirajo okolico s totalitarnimi simboli? To se je pripetilo Blažu Zidarju iz okolice Metlike, zunanjemu sodelavcu specialne brigade Moris v času slovenske osamosvojitvene vojne. Zadeva se je znašla celo na višjem sodišču.
Neverjetno je, da živimo v državi, kjer je izobešanje zastave nekdanje Dežele Kranjske, ki je iz časa Avstro-Ogrske monarhije in pod katero se je boril tudi general Rudolf Maister, kaznovano, ko gre za zastavo Socialistične republike Slovenije ali nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije pa je zgodba povsem drugačna. Temu smo bili priča v Metliki, ko so našega sogovornika, Blaža Zidarja, oglobili zaradi njegovega domoljubja. Imel je dobre razloge, zakaj je zastavo izobesil ravno na dan Rudolfa Maistra.
Zastavo izobesil v znak dvojnega protesta
Zidar je pojasnil, da je zastavo s karantanskim orlom izobesil v znak dvojnega protesta proti migracijski invaziji in kot upor proti rdeči zvezdi, torej komunizmu. Spomnil je, da je letos 300-letnica smrti Marije Terezije in dodal, da ker zastave ni želel odstraniti, mu je bil izdan plačilni nalog, zagrožena pa mu je bila tudi nasilna sodna odstranitev zastave. Po besedah Zidarja sta na vrata potrkala policista zaradi kršitve javnega reda in miru. Vprašal ju je, kakšen javni red in mir naj bi kršil. Zaslišala sta ga, čemu je izobesil to zastavo in odgovoril jima je, da je to storil zato, ker je to njegova pravica in intelektualna svoboda. Državljanu naj bi se policisti celo smejali, ko je povedal, da njega moti napis partizanska hiša in rdeča zvezda na sosednjih hišah, pri čemer lahko ugotovimo, da gre za primer dvoličnosti.
Policistom odvrnil, da zastave ne bo odstranil
Zidarja je v času, ko je bil na poti na postroj v Kočevski Reki, poklicala žena in mu povedala, da je bila policija spet na domu. “Isti dan sem šel na policijsko postajo, kjer so mi povedali za kaj se gre in dodal, da je imel čez dva dni že zaslišanje.” Po prepričanju Zidarja so ga prijavili sovaščani, povedal je, da je policistom odvrnil, da zastave ne bo odstranil, saj v vasi stoji hiša z rdečo zvezdo, blizu pa se nahaja tudi partizanska transverzala z zvezdo zgoraj. “Ne rišem nacističnih simbolov niti drugih simbolov, jaz uporabljam slovenske simbole, kajti invazivnih simbolov ne prenašam.”
Gorenak na MNZ naslovil vprašanje
Poslanec največje opozicijske stranke SDS dr. Vinko Gorenak je v zvezi z incidentom na ministrstvo za notranje zadeve naslovil vprašanje, saj, kot je napisal na svojem blogu, nikakor ni mogel razumeti, da je policija zaradi izobešanja zastave nekdanje Dežele Kranjske nekoga oglobila. Ministrica za notranje zadeve, Vesna Györkös Žnidar, pa je odgovorila, da zastave Dežele Kranjske kot dela Avstro-Ogrske monarhije resda ne moremo obravnavati kot zastavo tuje države, zato njeno izobešanje ni prepovedano, a da lahko izobešanje ali nošenje takšne zastave vseeno pomeni prekršek nedostojnega vedenja, če takšna zastava na javnem kraju povzroča vznemirjanje ali razburjenje med ljudmi. Hkrati je dodala, da totalitarni simboli sami po sebi ne pomenijo kršenja slovenske zakonodaje.
Kranjski orel se nahaja na kranjskih tablicah, na oznakah gasilskih društev in ljubljanskem gradu, je dejal Zidar in dodal, da tam ni moč videti zvezde. Čeprav je okrajno sodišče njegovi pritožbi ugodilo, pa se je nato pritožila policija. Višje sodišče je policistom ugodilo in zadevo vrnilo v obravnavo nazaj na prvostopenjsko sodišče.
“Če bi mene obsodili, bi zastavo umaknil in bi na nek način zmagal. Dejstvo pa je, da imamo eno zastavo, ena zastava je uradna zastava. Vendar bi bilo treba obravnavati vsako kršitev, če bi se pojavila zastava z rdečo zvezdo na proslavah na praporih in jih po istem postopku kazensko obravnavati.” Blaž Zidar zagotavlja, da se bo za svojo domovinsko pravico bojeval do konca. Pa čeprav bo morda po pravico moral kar na Evropsko sodišče za človekove pravice. Na slovenskih sodiščih je namreč ponavadi tako, da drugorazredni državljani v sodnih bitkah z državnimi institucijami nimajo nobenih možnosti.
N. Ž.