“Cilja, kot ju jaz vidim za prihodnje obdobje gospodarskega povezovanja, sta: izboljšati delovanje obstoječih institucij, kjer je bistven schengen; izboljšati enakopravnost vseh evropskih gospodarskih subjektov na trgu,” je na okrogli mizi Zbora za republiko povedal Andrej Umek. “Svetovni oziroma človekov nazor ni nekaj konkretnega in danega, ni prebran iz časopisov. To je stvar, podobno kot identiteta, ki pri človeku zori leta in leta. Je jedro pri človeku,” pa je pomen identitete predstavil predsednik Zbora za republiko dr. France Cukjati. “Za našo družbo je izredno pomembno, da nadaljujemo na krščanskih načelih, jih uveljavljamo in širimo naša politična prepričanja,” pa meni teolog dr. Janez Juhant.
V sredo je v prostorih Muzeja VSO v Ljubljani potekala javna tribuna z naslovom “Evropa in z njo Slovenija – Kam greš, Evropa?”, ki jo je organiziral Zbor za republiko v sodelovanju z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Gostje pogovornega večera so bili dr. med. France Cukjati, dr. Andrej Umek in dr. Janez Juhant.
Evropsko povezovanje v korist vseh sodelujočih
Andrej Umek je spregovoril o gospodarskem povezovanju kot najpomembnejši vsebini unije. V uvodu je dejal, da lahko sedanjo pot nadaljujemo z dopolnitvami in popravki, Evropa bi se lahko celo preusmerila v federalno ali socialno Evropo, za kar pa misli, da ni prav. Dejal je, da je bila gospodarska nesamozadostnost evropskih nacionalnih držav glavni vzrok za konflikte držav Zahodne Evrope in to “je potrebno popraviti. Ohranitev evropskih nacionalnih držav in medsebojno sodelovanje sta bistvena, da se države med seboj povezujejo ob upoštevanju principa subsidiarnosti“. Dodal je, da je tako potekalo povezovanje tudi v preteklosti (Svet Evrope, Skupnost za premog in jeklo, Rimska pogodba – EGS, EU).
Najpomembnejši dosežki gospodarskega povezovanja so po njegovem mnenju: gospodarsko tržišče – prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala, skupna evropska valuta, skupni raziskovalni prostor ipd. “Cilja, kot ju jaz vidim za prihodnje obdobje gospodarskega povezovanja sta: izboljšati delovanje obstoječih institucij, kjer je bistven schengen; izboljšati enakopravnost vseh evropskih gospodarskih subjektov na trgu.” Povedal je, da mora Slovenija imeti enak dostop do tega trga. Izpostavil je konvergenco na fiskalnem področju, ki bo po njegovem mnenju šla v majhnih korakih, ker gre za močen poseg v samostojnost teh držav. Zaključil je z besedami, da je evropsko povezovanje vsem članicam prispevalo najdaljše obdobje miru in hitrejši gospodarski razvoj ter večjo gospodarsko konkurenčnost. “Evropsko povezovanje je v korist vseh sodelujočih, lahko pa ga še nadgradimo, in Slovenija ga mora.“
Človek brez jasnega nazora je razosebljen
Javno tribuno je s svojim predavanjem nadaljeval France Cukjati, ki je svoje besede namenil identiteti naroda. Dejal je, da identiteta ni ideološka navlaka, ni sovražni govor, temveč je resna zadeva in obsega spol, barvo kože, las, konstitucijo človeka, kakor tudi človekove misli, govor in delo. “Svetovni oziroma človekov nazor ni nekaj konkretnega in danega, ni prebran iz časopisov. To je stvar, podobno kot identiteta, ki pri človeku zori leta in leta. Je jedro pri človeku,” je v svojem uvodu povedal Cukjati. Dodal je, da je človek, ki nima jasnega svetovnega nazora, razosebljen, in da ima jasen svetovni nazor vlogo osrediščenja človekovega mišljenja.
Nadaljeval je z besedami, da “identiteta pri človeku izhaja iz korenin. Brez tega človek ne more živeti“. Dotaknil se je tudi stanja, kaj se zgodi, če pride do pomanjkanja osrediščenja identitete, ki se kaže kot disociativna motnja identitete in ji nekateri pravijo tudi “alter ego”. Po njegovem mnenju je narod, ki nima identitete, izgubljen. Osnova vsakega naroda je namreč nacionalna identiteta. “Marksistična levica si je kot osnovni cilj zadala ravno uničiti identiteto. Marx in Engels sta skupaj načrtovala uničenje zasebne lastnine, vere in identitete, torej tistega, kar človeka drži pokonci,” je bil kritičen dr. Cukjati. Med drugim je v svojem predavanju poudaril tudi, da levičarji načrtujejo, da bo Evropa pokleknila in bo nastopil drug svet, ki bo izničil krščanstvo in družino. “Tega ne smemo dopustiti,” je zaključil.
Levičarski ideologi želijo preko negacij krščanstva priti do vpliva
Kot zadnji govorec na javni tribuni je spregovoril Janez Juhant, ki je govoril o Evropi in krščanskih vrednotah. Že v svojem uvodu je poudaril, da je Evropa nastala na krščanskih temeljih, kako duhovno povezati svet. Po njegovem mnenju je problem islama danes tudi v tem, da čeprav vsepovsod prihaja do težav identitete, je ta v islamu najhujša. “Mislim, da vsi problemi, tudi problemi identitete Evrope, kažejo na to, da ni medsebojne povezanosti. To je še posebej problem tudi Slovenije,” je nadaljeval dr. Juhant. Spregovoril je o tem, kako levičarski ideologi poskušajo preko negacij priti do vpliva. Torej, borijo se proti Cerkvi, proti SDS in proti Janezu Janši.
“Prepričan sem, da se tako Slovenija kot širša Evropa strinjata, da ne moremo duhovnih temeljev iskati v hinduizmu, islamu, ampak na temeljih krščanstva.” Dodal je, da krščanska načela spoštujejo avtonomnost osebe. Rekel je, da nobene politike ni mogoče delati na način, če nismo pripravljeni na to, da se soočimo s politiko posamezne države, da upoštevamo njeno identiteto in spoštujemo njena merila. “Za našo družbo je izredno pomembno, da nadaljujemo na krščanskih načelih, jih uveljavljamo in širimo naša politična prepričanja.” Juhant meni, da je potrebnega več medsebojnega dialoga tako v notranji politiki kot v širšem evropskem kontekstu. “Mistiko in politiko je potrebno združevati skupaj, najprej v osebnem delu – družini – in jo nato širiti tudi na širša družbena področja,” je dodal. Svoje predavanje je strnil z besedami, da je krščanstvo vplivalo na to, da ljudje danes bolje živimo.
C. Š.