Na 14. strateški konferenci Vrednost inovacij, ki je potekala pod naslovom »Zdravje kot gibalo družbeno-ekonomskega razvoja«, so strokovnjaki opozorili, da zdravje ni zgolj osebna domena, ampak temelj družbene odpornosti, gospodarske konkurenčnosti in kakovosti življenja. Dogodek je organiziral Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, strateško pa jih je podprla Gospodarska zbornica Slovenije.
Uvodni govorec, klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, je izpostavil razkorak med vrednoto zdravja in vedenjem Slovencev: »Slovenci zdravje postavljamo visoko na lestvici vrednot, a naše vsakdanje vedenje pogosto tega ne kaže. Natančno vemo, kaj bi bilo prav, a ravnamo drugače. Predavanje raziskuje psihološki mehanizem te razpetosti skozi teorijo izbire, pri čemer pokaže, kako odločitve posameznika odsevajo v družbeni realnosti in kako z družbenimi podsistemi skupaj oblikujemo kulturo pasivne odgovornosti do zdravja.«
Da vlaganja v zdravstvo niso zgolj strošek, ampak se dolgoročno obrestujejo, je opozorila izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča: »Učinkovito in uspešno zdravstvo neposredno in posredno izrazito vpliva na ekonomsko blaginjo naše družbe. Zahteva sicer občutne investicije, ki pa se preko boljših zdravstvenih izidov in s tem boljšim počutjem posameznikov več kot povrnejo z višjo produktivnostjo, krepitvijo intelektualnega kapitala in družbeno kohezijo, kar zdravstvo umešča med ključna gonila vzdržnega dolgoročnega razvoja.«
Dogodek je gostil tudi okroglo mizo, ki je nosila naslov »Zdravje in gospodarstvo – skupna pot do družbene blaginje?«, povezoval pa jo je prof. dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede in partner v agenciji Herman & partnerji. Govorci pri okrogli mizi, ki so naslovili glavne teme in problematike konference, so bili Barbara Gnilšak, direktorica pravne službe na GZS, mag. Vlasta Mežek, generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko na Ministrstvu za zdravje, izr. prof. dr. Branko Gabrovec ter izr. prof. dr. Petra Došenovič Bonča.
Gabrovec, ki je tudi generalni direktor NIJZ, je opozoril na izzive javnega zdravja in potrebo po dolgoročnem načrtovanju: »Slovenija se sooča s starajočo se populacijo, kjer lahko življenjski slog pomembno pripomore k povečanju zdravih let življenja, kakovostni starosti in manjši obremenitvi zdravstvenega sistema. Slabše kazalnike imamo tudi pri otrocih, kjer je življenjski slog enako pomemben. Ključne spremenljivke zdravega načina življenja in zdravstvene pismenosti potrebujejo strateško, dolgoročno načrtovanje. Tukaj leži prihodnost javnega zdravja.«
Skupno sporočilo dogodka je bilo enotno: zdravje mora postati temelj strateškega razmišljanja v Sloveniji. Le s povezovanjem zdravstvenega sektorja, gospodarstva in politike lahko uresničimo njegov potencial kot ključno naložbo za prihodnost.