“Ob dnevu mednarodnega boja proti korupciji opozarjamo, da Slovenija žal še nima konkurenčnega in vsem dostopnega javnega zdravstva“, so spodaj podpisani zdravniki zapisali v današnji izjavi. Opozorili so, da so že opozarjali na ključne pogoje, ki so potrebni za izvedbo javnega zdravstva po vzoru evropskih držav.
Ti pogoji so: Bolnik ima pravico do kakovostne in pravočasne obravnave. Bolnik ima pravico do svobodne izbire zdravnika. Javni zdravstveni zavodi z zasebnimi konkurirajo na trgu zdravstvenih storitev.
“V letu 2023 smo priča dogodkom in ravnanjem oblasti, ki slovenski zdravstveni sistem vodijo ravno v nasprotno smer, kot ga potrebujejo naši bolniki”, pravijo. “Ukinitev novele zakona o javnem naročanju, prihajajoči interventni zakon ter popolna odsotnost kakršnekoli reforme v smeri dostopnega javnega zdravstva potrjujejo naše trditve. Državljani z zbranim denarjem za zdravljenje preplačujemo medicinske materiale, zdravila in aparature v stotinah milijonov.”
Primerjava javnega zdravstva v tujini
V javnem zdravstvu Francije, Nizozemske, Avstrije, Nemčije, Švice, zdravstvena zavarovalnica neposredno plačuje zdravstvene storitve državljanom. V slovenskem zdravstvu plačuje ZZZS storitve izbranim izvajalcem; zdravstvenim domovom, bolnišnicam in redkim koncesionarjem. Monopoli, ki jih ustvarjajo državno izbrani izvajalci zavirajo konkurenco med izvajalci zdravstvenih storitev. Ti monopoli ustvarjajo državno zdravstvo prepredeno s sistemsko korupcijo, so zapisali zdravniki.
V Sloveniji so številni ceniki diagnostičnih storitev “poslovna skrivnost”, čeprav bi morali biti vsi javno dostopni. V Franciji so cene diagnostičnih preiskav dostopne, enotne in neposredno plačane s strani zdravstvene zavarovalnice.
Ne nasedajte nevladnikom!
“Pozivamo vse državljane, da zahtevajo od vladajoče politike reforme – vzpostavitev transparentnega in dostopnega javnega zdravstva. Hkrati opozarjamo državljane, da naj ne nasedajo nevladnim organizacijam, političnim strankam in posameznikom, ki pod krinko javnega zdravstva želijo ohraniti obstoječe državno zdravstvo. Lep primer zlorabe besede javno je v Sloveniji tudi javno naročilo, ki le v 18 odstotkov naročil vsaj za silo zadosti kriterijem javnega naročila – več kot ena ponudba.”
Tudi medije so pozvali, naj ločujejo slovensko državno zdravstvo od javnega zdravstva kot je urejeno v sosednjih državah in kritično izpostavijo razliko v cenah storitev in materiala pri nas in v državah s pravim javnim zdravstvom.
A.G.