Besede predsednika stranke SDS Janeza Janše o zgodovini Vile Moskovič, zdaj v lasti stranke Socialnih demokratov, ki jih je izrekel v četrtkovi oddaji Tarča na Televiziji Slovenija, še vedno odmevajo. V televizijskem soočenju, kjer so bili prisotni vsi predsedniki parlamentarnih strank z izjemo šefa DeSUS-a Karla Erjavca, je namreč Janša Dejanu Židanu očital, da so do stavbe prišli s krajo, na kar so se v SD-ju burno odzvali in zatrjevali, da Janša zavaja javnost in da so do Vile Moskovič prišli povsem legalno. Zdi se, da so jim pri prepričevanju javnosti, da je zgodovina naslednice partije čista, na pomoč priskočili tudi nekateri slovenski mediji, na čelu s Slovensko tiskovno agencijo. Povzemajo namreč samo izjavo Dejana Židana, češ da predsednik SDS skuša diskreditirati njegovo stranko in njeno vodstvo ter da je SD do vile prišel na zakonit način.
Hišo na Levstikovi v Ljubljani, v kateri je sedež Socialnih demokratov, je leta 1993 Stranka demokratične prenove (SDP), predhodnica SD, z menjalno pogodbo za del stavbe na Tomšičevi ulici 5 v Ljubljani prejela v last od države, so sporočili iz SD. “Hiša v Ljubljani ni bila odvzeta ali zaplenjena Judom oziroma ni samodejno pripadla tako imenovanemu splošnemu ljudskemu premoženju. Prav tako po drugi svetovni vojni naj ne bi bila nacionalizirana, pravijo v SD,” so v petek zapisali na STA, povzeli pa so jih tudi pri Večeru. Zanimivo je, da se pri nobenem mediju niso lotili raziskovalnega dela, da bi preverili, ali Židanove besede držijo.
Poklicali smo zgodovinarja in pravnika Marka Štrovsa, ki je v tistem času deloval na ministrstvu za delo kot vodja sektorja za pokojnine. “Bil sem priča, kako se je takratna ministrica iz vrst Združene liste, Jožica Puhar, vse dogovorila z Miranom Potrčem, kako bi to kupčijo napravili. Ampak zadeva ni sporna toliko okrog Moskovičeve vile, kot pa je sporna preteklost prostorov današnjega državnega zbora v zgradbi nekdanje Banovinske hranilnice, kjer je Združena lista nastopala kot lastnica, čeprav bi to morala biti državna lastnina,” se spominja Štrovs. Tisti del pisarn na Tomšičevi 5, na zadnji strani državnega zbora, so zamenjali za vilo, iste prostore pa vseeno še naprej obdržali kot politična stranka. “Fizično se nič ni spremenilo, lastništvo so zgolj predali državi in dobili Moskovičevo vilo.”
Marko Štrovs: Zaplenjenih prostorov na Tomšičevi ulici komunisti nikoli niso vrnili državi
Izvorna napaka te partijske kupčije je bila pravzaprav v tem, da so družbenopolitične organizacije, partija, borci in sindikati obdržali kot svojo lastnino tisto premoženje, ki so ga zasedali že od prejšnjih časov, čeprav bi moralo biti državno. Celo na uradni spletni strani državnega zbora lahko preberemo, da so leta 1991 parlamentarno stavbo z več prehodi povezali s sosednjo zgradbo na Tomšičevi ulici. “Ta je bila zgrajena leta 1879 kot Kranjska hranilnica, kasneje je prostore prevzela banska uprava, ki je stavbo nadzidala, pred II. svetovno vojno pa Banovska hranilnica. Po vojni je prostore zavzel Centralni komite ZKS,” piše. Z drugimi besedami, predhodnica stranke SD si je te prostore prisvojila in jih nikoli vrnila prejšnjim lastnikom.
Poklicali smo na sedež stranke Socialnih demokratov, njihov predstavnik za odnose z javnostmi Denis Sarkić pa nam je v telefonskem pogovoru zatrdil, da SD do nobene hiše ni prišla s krajo. “Ker se v medijih o tem že predolgo špekulira, gre pa za navajanje neresničnih dejstev, bomo zadevo naprej reševali po sodni poti,« nam je med drugim povedal Sarkić, ki zanika, da bi do prostorov na Tomšičevi njihova predhodnica prišla s krajo. »To, kar piše na spletni strani državnega zbora, nima prave teže, zakopljite se v arhive, preglejte zemljiške knjige, pa boste prišli resnici do dna, da je bilo vse izeljano zakonito,” je še dodal in obljubil, da bodo Nova24TV na to vprašanje v nekaj dneh tudi podrobneje pisno odgovorili.
Zgodovina Moskovičeve vile – Prodaja po smešno nizki ceni nazaj državi
A četudi je nakup Moskovičeve vile pravno-formalno pokrit in je nemara v arhivih zapisano tudi, da je bil prevzem prostorov v nekdanji Banovinski hranilnici izpeljan na videz na zakonit način, so vse kupčije, ki so jih ljudje z državo Jugoslavijo sklepali po letu 1945, tako ali tako sporne, opozarja Marko Štrovs. “Ljudje so bili pod pritiskom, morali so prodajati državi pod realno ceno, sicer bi jih izselili na silo. Je pa skorajda nemogoče ugotoviti, kakšni so bili realni zneski, tudi v primeru Moskovičeve vile,” je še povedal naš sogovornik.
Podbersič še pojasnjuje, da so umorjenega Feliksa Moskoviča komunistične oblasti obtožile sodelovanja z gestapom (!), na podlagi tega so mu zaplenili celotno premoženje, ki je bilo decembra 1946 popisano in ocenjeno. Hkrati je bil odsotnemu obsojencu v zaplembnem postopku postavljen skrbnik Lajtner Ignjat, brat pokojne Klare Moskovič. Lajtner je predlagal, da se zaplemba ukine ter da se mu imetje dodeli v začasno upravo.
Maja 1947 je okrajno sodišče prisodilo zapuščino Feliksa in Klare Moskovič Lajtnerju Ignjatu, bratu slednje, ki se je kot lastnik tudi vpisal v zemljiško knjigo. Predsedstvo Vlade LRS pa je od Lajtnerja leta 1948 zahtevalo 600.000 takratnih dinarjev kot refundacijo izplačanih računov za adaptacijska dela v vili na naslovu Levstikova 31 (v času, ko je bila vila zaplenjena), o čemer Podbersič piše že v januarskem prispevku na spletnem portalu Časnik.si. Leta 1949 je bila vila na prošnjo Rajonskega ljudskega odbora IV. ponovno ocenjena, tokrat na nižjo vrednost. Lajtner Ignjat je nepremičnino takoj po zapuščinski razpravi (21. februarja 1947) prodal Dani Kos za 800.000 dinarjev.
Urednica notranje politike na STA: Ker gre za agencijsko vest, zadeve nismo preiskovali
Zakaj so sporne točke zgodbe okrog lastništva Socialnih demkratov v prostorih na Tomšičevi in Vili Moskovič na Levstikovi ulici v prispevkih na STA, Večeru in drugih medijih izpuščene, se lahko samo vprašamo. Na STA, po katerem je večina povzemala, smo v zvezi s tem naslovili sklop vprašanj. Urednico oddelka za notranjo politiko, Mojco Zorko, smo pobarali, zakaj STA v omenjenem prispevku ne omenja, da je bil del stavbe na Tomšičevi ulici 5, katerega lastnica je bila do izvedbe menjalne pogodbe leta 1993 stranka SD, po 2. svetovni vojni zaplenjen, če tako piše celo na uradni spletni strani državnega zbora. Zanimalo nas je, ali je na STA praksa, da zgolj povzemajo izjave, ali opravljajo tudi raziskovalno novinarsko delo, ki ga v tem primeru ni zaznati. Zanimalo nas je, ali je del zgodbe o zaplenjeni stavbi na Tomšičevi ulici iz prispevka izpuščen namenoma.
Mojca Zorko nam je odgovorila sledeče: “Spoštovani, hvala za vprašanja. V zvezi z njimi bi radi pojasnili, da gre pri agencijski vesti, ki jo omenjate, za novico informativne zvrsti (in ne za preiskovalni novinarski članek), ki temelji na predstavitvi pojasnil oz. stališč dveh parlamentarnih strank: očitkov prvaka SDS stranki SD o vili, “v kateri deluje SD” (tako se je izrazil in gre torej za vilo na Levstikovi), in odgovora stranke SD na te očitke o tej konkretni vili. Bomo pa na dogajanje in morebiten nadaljnji dialog o tem na STA vsekakor pozorni. Prijazno vas pozdravljam in vam želim uspešno delo.”
Luka Svetina