“Ta zastava je bil nek zaključek moje kariere. Rad bi samo to povedal, da se je vojna pričela mnogo prej. Pričela se je z aktom razorožitve. Od 18. maja 1990 smo mi delovali proti tedanji Jugoslaviji. Vojna se je začela takrat, ker se je JLA odločila, da mora sovražnika, kar smo mi za njih bili in so videli demokratične priprave na osamosvojitev, razorožit in to je prvi korak nasprotniku, da ga poskusiš onemogočiti,” je povedal nekdanji pripadnik brigade MORIS Darko Njavro.
V oddaji Odkrito na tretjem programu televizije Slovenija je voditelj Igor Pirkovič gostil dva pomembna člena slovenske osamosvojitve, Darka Njavra in Zorana Dernovška. V Sloveniji se zaradi šolskega sistema daje občutek, da vojna za osamosvojitev Slovenije ne spada med pomembne zgodovinske trenutke. A kot sta povedala oba gosta, se je vojna za Slovenijo pričela v resnici mnogo prej kot je bil dejansko prvi uradni dan vojne za Slovenijo.
Darka Njavra si je večina slovenske javnosti zapomnila po fotografiji na kateri je na proslavi za dan državnosti pred tridesetimi leti, kot dvajsetletni mladenič, držal v rokah slovensko zastavo. Izpostavil je zanimivo misel, da se je zanj, vojna za osamosvojitev Slovenije pričela z aktom razorožitve. “Od osemnajstega maja 1990 smo mi delovali proti tedanji Jugoslaviji,” pove Njavro. JLA se je takrat odločila, da mora sovražnika, kar so za njih predstavljali takratni osamosvojitelji, ki so vodili proces demokratizacije v Sloveniji, “razorožit in to je prvi korak nasprotniku, da ga poskusiš onemogočiti.” Pomembno vlogo so igrali tudi ljudje iz obveščevalnega področja. Njavro izpostavi Radeta Klisariča, ki je takrat aktivno z zbiral podatke in pridobil tudi informatorje iz vrst JLA. Podatki so bili zelo koristni, saj je slovenski politični vrh na čelu s takratnim notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem, obrambnim ministrom Janezom Janšo in general brigadirjem Tonetom Krkovičem, izvedel, kaj pripravlja sovražnik. “Tudi jaz sem po nekem ključu padel v tako zadevo. Začel sem obdelovati oficirja JLA Suljevića, ki ga dvigujejo v višave, kako je on bil prestopnik. On je bil agent sovražnikov,” razkrije Njavro.
Oficir JLA Suljević želel Janšo, Bavčarja, Peterleta in Bučarja ubiti in jih vreči v jamo v Kočevskem rogu
Darko Njavro se spominja, da so takrat bili s srcem vsi za osamosvojitev Slovenije in nihče ni razmišljal o stranskih posledicah. Tedaj so se drug drugemu dokazovali in bili so zagnani. Želeli so zadevo spraviti do konca, do samostojne Slovenije. “To se je takrat dobro slišalo. Jaz ne vem, da kdor razlaga, da je bilo takrat dobro, ne vem ali zavestno lažejo, ali pa so iz klanov privilegirancev, kateri so dejansko dobro živeli.” Njavro pripoveduje, kako je dobil od Krkoviča ukaz o bojnem delovanju osemnajstega maja 1991, ko so pripadniki JLA v Mariboru ugrabili Vladimirja Miloševiča in takratno mariborsko županjo. “Od Krkoviča sem dobil nalogo varovanja širšega okolja.” Moral si je ogledati okolico Cankarjevega doma in pripraviti načrt za varovanje političnega vrha.
Njavro je bil razočaran tudi nad delovanjem slovenske vojske po osamosvojitvi, saj so ključne pozicije prevzeli nekdanji oficirji JLA. “In po vojni je LDS pričela s formalno izobrazbo. Mi rezervisti smo jih porazili, a so isti oficirji prišli k nam za šefe. Zato se lahko vprašamo, zakaj je danes ocena vojske ena?” Nekdanji pripadnik brigade MORIS se tudi dobro spominja služenja vojske v JLA. Zanj je bila to čista polomija, saj so zastavniki kradli gorivo iz tovornjakov, v premiku 120 vozil pa so kar štiri požgali. “To je bila JLA. Je bil petelin, ki se šopiri, a v resnic je to narisan petelin na kupu gnoja. JLA je bila zrušena v letih 1989-1990.” Zdi se mu pa tudi grozljivo, da so slovenska sodišča oprostila vse nekdanje agresorje, ki so v imenu JLA vojaško napadli Slovenijo.
Resnica o Igu prišla na dan šele 25 let kasneje, ko se je izvedelo, da je JLA načrtovala s helikopterji uničiti celotno območje Iga
Zoran Dernovšek je bil tisti, ki je sestrelil prvi helikopter vojske JLA v času vojne. Sam je dobil ukaze za vojno delovanje že drugega junija 1991. Tako so tudi pripadnikom JLA prodali lažne informacije o tem, da ima Slovenija ameriški raketni sistem Patriot ter osem posadk s tremi strelci. Na prvi dan vojne, 27.6.1991 je dobil informacijo, da želijo helikopterji JLA napasti vojaški učni center na Igu. “Jasno je bilo videno, da so bili helikopterji oboroženi. Počakal sem, da sta odletela iz Iga, da ne bi sestreljen helikopter padel na Ig. Streljal sem vodilnemu helikopterju v rep. Zadet pa je bil v kabino.”
Podobno kot Njavro je bil tudi Dernovšek kritičen do vodilnih mož v Slovenski vojski, ki so jo uzurpirali po vojni. Morali so opraviti le enomesečni tečaj za oficirje in so dobili takoj službe v vojski, hkrati pa zaničevali lasten kader iz častniške šole. To sta preživela tako Njavro kot Dernovšek. Kot je znano v slovenski zgodovini, so njuno prvo generacijo izbrisali in za prvo uradno proglasili naslednjo, ki je bila za njimi. Dernovšek se je v nadaljevanju še kritično dotaknil težave mlajše generacije z jugonostalgijo in tistimi, ki so žvižgali na proslavi.
Luka Perš