Evropska avtomobilska panoga je bila 10 let nazaj nepremagljivi titan globalne ekonomije. Znamke, kot so Audi, Mercedes Benz in BMW so dominirale ne le po prodaji, ampak tudi po dobičkih na prodan avto. Le 13 let po tem, ko je takratni vodja nemških Zelenih dejal, da avtomobilskih tovarn ne potrebujejo, se njegove sanje uresničujejo. Nemška avtomobilska industrija umira. Kaj se bo zgodilo z našimi dobavitelji, ki so od tega odvisni?
Kot poroča Studio ob 17ih, je v Sloveniji približno 40 tisoč zaposlenih v okoli 400 podjetjih v avtomobilski industriji, skupaj pa ustvarijo desetino slovenskega BDP-ja. Ker je prišlo do hudega upada predvsem v nemški avtomobilski industriji, posledice čutijo tudi domači dobavitelji, a ironično – kot razlaga ekonomist Marko Jaklič – predvsem tisti, ki so stavili na zeleni prehod.
Za oddajo je povedal zanimivo dejstvo: “Paradoksalno so najbolj prizadeta tista slovenska podjetja, ki so stavila na zeleni prehod, se pravi na električne avtomobile. Imam podatke za kar resna velika podjetja, da marsikje v letnem načrtu zaostajajo tam nekje za 70 odstotkov, ne za 30,” navaja Jaklič.
Zakaj prihaja do tako paradoksalne situacije? Konec koncev se je še slabih pet let nazaj govorilo, da bodo preživela le podjetja, ki se bodo pravi čas pripravila na zeleni prehod. Kaj je šlo narobe?
Konec zelene EV revolucije
EV revolucije je po eksploziji prodaje električnih vozil v obdobju 2020–2022 dokončno konec. Analitiki se komaj zdaj strinjajo, da je šlo za potemkinovo vas, ki so jo na kolena postavile predvsem vladne subvencije, ki se iz mnogih držav zdaj umikajo – zanimivo ne iz “sončne” Slovenije.
Električni avtomobili brez subvencij so še vedno daleč predragi, zahodnim proizvajalcem pa grozi vdor poceni in cenenih kitajskih električnih vozil. Prestrašena zaradi potencialne kitajske konkurence je Bidnova administracija letos zvišala davčno stopnjo na uvožena električna vozila na 102,5 % s prejšnjih 27,5 %. Raziskave Morgan Stanley kažejo, da bi ta poteza lahko upočasnila vdor kitajskih električnih vozil v ZDA. Tudi EU je letos sprejela odločitev o dodatnem obdavčenju kitajskih vozil, ki pa dosega le 37,5 % za proizvajalce, ki jim je kitajska oblast najbolj pomagala. Dodaten žebelj v krsti EV revolucije je pomanjkljivo polnjenje. Glede na nedavno raziskavo poslovne šole Harvard ena od petih polnilnih postaj v ZDA ne deluje, medtem ko je v EU še huje.
Čeprav bo uredba EU o infrastrukturi za alternativna goriva izboljšala infrastrukturo električnih vozil (vključno z boljšim razmerjem med polnilniki in vozili, ki bodo v prihodnjih letih delovala), še vedno obstajajo težave z enostavnim dostopom do infrastrukture, pravi Matthias Schmidt, neodvisni avtomobilski strokovnjak s sedežem v Nemčiji. Evropa se bo še vedno soočala z visokimi stroški, ko gre za polnjenje električnih vozil.
Zahodni kupci nočejo električnih vozil – investicij v običajne pogone ni
Analitiki BloombergNEF so nedavno znižali svoje obete glede prodaje električnih vozil do leta 2026 za 13 %. Raziskovalci domnevajo, da bi lahko hibridna vozila s priključnim hibridom še vedno beležila rast, ne pa povsem električna vozila.
Težava, s katero se srečujejo proizvajalci in podizvajalci (tudi v Sloveniji), pa je ta, da se je domnevalo, da bodo končni potrošniki na valu subvencij, izboljševanja tehnologije in posledičnih cenitev v kratkem času preskočili z vozil z motorji na notranje izgorevanje na električna vozila. V skladu s tem so tudi investirali – večina denarja, ki so ga zaslužili s prodajo običajnih vozil, je šla v razvoj električnih avtomobilov, zdaj pa so naleteli na manko povpraševanja po izdelkih, za katere so porabili milijarde dolarjev razvojnih stroškov.
Posledice so znane – Meredes Benz je preklical razvoj nove generacije svoje električne platforme in hkrati napovedal, da bo še naprej razvijal tudi motorje na notranje izgorevanje. Ford je prav tako sporočil, da bo manj vlagal v avtomobile na baterije in ukinil načrtovano električno športno terensko vozilo s sedmimi sedeži. Ranjeni gigant Volkswagen AG (VW) je odložil načrte za izgradnjo 2 milijardi evrov vredne tovarne za pomemben nov projekt električnih avtomobilov, imenovan Trinity, in se namesto tega odločil, da bo model izdeloval v svoji obstoječi tovarni v mestu Zwickau, nato pa so projekt kar dvakrat zamaknili: najprej so dejali, da bo nova generacija EV-jev na trgu leta 2028, potem 2032, zdaj pa pravijo, da je morda ne bo na voljo niti sredi naslednjega desetletja, ko uradno v EU sploh ne bodo več mogli prodajati običajnih vozil.
Zmagovalci so tisti, ki še vedno razvijajo tehnologijo za običajne pogoje
Vse avtomobilske tovarne – celo Kitajske – so torej napovedale močno zmanjšanje investicij v električna vozila, predvsem zaradi pomanjkanja interesa na trgu. Težava pa je, da so podizvajalci svoje proizvodne in razvojne kapacitete že naravnali na zeleni prehod in se ukvarjajo predvsem z elektromotorji, baterijami in sistemi za rekuperacijo izgubljene toplotne energije. Zadnjih pet let ni bilo skoraj nobenih investicij v proizvodnjo tehnologije motorjev na notranje izgorevanje in pripadajočih menjalnikov ter drugih pogonskih sklopov. Večina avtomobilskih velikanov še vedno uporablja motorje na notranje izgorevanje, ki so bili razviti okrog leta 2013, ko se je začel tehnološki prehod na standard Euro6. Zdaj proizvajalci z veliko nujnostjo investicijska sredstva prečrpavajo v razvoj običajnih pogonov, težava pa je, da je podizvajalska industrija že na “zeleni” poti in se težko dodatno prilagodi. Pravi “zmagovalci” so tisti, ki so sledili Toyotini poti zmernega in postopnega prehoda, ki se dogaja predvsem prek hibridnih pogonov. Ford, Toyota, Volkswagen in Mercedes Benz so se zavezali, da bodo tudi naslednje desetletje v tehnologijo motorjev na notranje izgorevanje in hibridno tehnologijo vložili 100 milijard dolarjev sredstev, kar pa je mnoge podizvajalce – tudi v Sloveniji – ujelo nepripravljene.
A druge izbire proizvajalci dejansko nimajo. Podatki JATO Dynamics kažejo, da je prodaja električnih vozil v Evropi marca padla za 11 % na 196.045, na čelu s Teslinim modelom Y pri 26.847, kar je 42 % manj. Prodaja PHEV-jev (priključnih hibridov) se je povečala za 2 % na 100.695, na čelu z Volvom XC60. V prvem četrtletju se je skupna prodaja v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 4,8 % na 3,4 milijona. Avtomobilska industrija torej sama po sebi ni v težavah – v težavah je tisti del avtomobilske industrije, ki se je osredotočil na povsem zeleno pot.
Veliko slovenskih podizvajalcev je takih, ki so – tudi zaradi vladnih subvencij – povsem preskočili na razvojni zeleni vlak. Slovenskim dobaviteljem preživetje v časih stagnacije prodaje električnih vozil sicer zagotavlja tehnologija motorja z notranjim zgorevanjem, a so razvojni projekti naravnani skoraj izključno na e-mobilnost. Lani se nam je zgodil t. i. “črni december”, ko je prišlo do zgodovinskega upada industrijske proizvodnje za 10,2 odstotka v medletni primerjavi in 5,3 odstotka na letni ravni. Videti pa je, da je to šele začetek.
I. K.