Ljubljanski župan Zoran Janković je dočakal svojih popolnih pet minut. Česar mu ni uspelo leta 2012, da bi namreč kot takratni mandatar sestavil ekipo in vodil vlado, mu je uspelo zdaj. Če takrat ni znal šteti do 46 in je s svojo Pozitivno Slovenijo v parlamentu propadel, mu zdaj to uspeva. Prek Roberta Goloba, takratnega podpredsednika Jankovićeve stranke in zdajšnjega predsednika stranke Gibanje Svoboda. Ne samo Janković, veselijo se tudi tisti iz ozadja – vzporednega mehanizma, saj Golob pleše po njihovih taktih.
Golob s takšnim populističnim početjem, kot smo mu priča, ustvarja anarhijo. Imeti anarhijo v državi pa je vedno interes nekoga iz ozadja. Vprašanje, ki nas lahko skrbi, je torej: Kdo vodi državo? Golob je zagotovo ne. Na novinarski konferenci prejšnji ponedeljek se je izkazalo, da je strogo nadzorovan in kot takšen tudi obvladovan. Nobeno dodatno vprašanje zunaj njegovega konteksta oz. konteksta tistih interesnih skupin, ki ga obvladujejo, ni dobrodošlo.
Mož beseda pa ni
Golob, ki je pred tem trdno stal za svojim ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom, tudi podpredsednikom vlade (iz kvote Gibanja Svoboda), je po novem letu spremenil taktiko. Očitno je klonil pod pritiski vseh svojih odprtih političnih in tudi zasebnih front, kot je to označil znani novinar Bojan Požar, in se odločil, da bo “le še politična (premierska) lutka”. Če je prej morda še kazalo, da bi se utegnil upreti Milanu Kučanu in drugim ključnim igralcem iz vzporednega mehanizma, se je po novem letu to obrnilo. Ne samo da je obrnil hrbet ministru za zdravje, med drugim je dal tudi zeleno luč, da nekdanjega šefa Udbe Janeza Zemljariča pokopljejo z vojaškimi častmi. Pa pojdimo po vrsti.
Ponižanje Bešiča Loredana
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je prejšnji ponedeljek zvečer pred širšo javnostjo moral javno opravičiti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Ne enkrat, dvakrat in se mu pri tem tudi obakrat ponižno priklonil. Janković ni skrival cinizma in navdušenja, Golob se je srečno smehljal. Kakšen odnos ima Golob do Bešiča Loredana, pa je pokazal tudi trenutek, ko mu je v začetku novinarske konference s prstom pokazal, kam se mora postaviti. Kdor je to spremljal, je videl, da je bil to ukaz kužku: tu stoj, na moji desni strani. Na levi se je zadovoljno muzal Janković.
Javni opravičili Bešiča Loredana Jankoviću pred novinarji naj bi po dostopnih podatkih zahteval in dosegel Janković na t. i. pomiritvenem sestanku med njim, Golobom in Bešičem Loredanom za zaprtimi vrati. Še pred tem smo bili več tednov (in mesecev) priča besedam, kako Golob svojega ministra podpira, stoji za njim in njegovimi dejanji ter t. i. domnevnimi obračuni Bešiča Loredana z Jankovićem kot županom mestne občine Ljubljana. Golobova podpora se je čez noč sesula v prah, poznavalci pa navajajo, da so šefi iz ozadja Golobu “preprosto pokazali neke njegove papirje, dokumente, verjetno iz balkanski poslov Gen-I, pa je pokleknil“. Če to drži in glede na doslej znano temu lahko verjamemo, potem se potrjuje, da Goloba tisti, ki so poskrbeli za to, da je “zmagal” na volitvah, držijo v šahu. To je bilo predvidljivo že pred tem. Mimogrede, podobno se pričakuje tudi za Natašo Pirc Musar, novoizvoljeno predsednico države.
Jedro spora Loredan-Janković
Razmere v ljubljanskih zdravstvenih domovih so kritične. V Zdravstvenem domu Bežigrad so pacienti pred dnevi v zgodnjih jutranjih urah v dolgi vrsti čakali na morebiten vpis pri osebni zdravnici. Minister Bešič Loredan je Jankovića pred novoletnimi prazniki povabil na pogovor, a se ga slednji ni udeležil. Potem je minister dobil podatke, da želi Janković “super” zemljišči, kjer stojita dva ljubljanska zdravstvena domova, dolgoročno prodati, zdravstveno dejavnost pa strniti drugje. Prejšnji ponedeljek pa je minister v zvezi s tem dejal, da je “osebno povsem narobe razumel dejstva” in da je “imel različne informacije z različnih strani”. Zato se je dvakrat Jankoviću opravičil. Golob pa je to označil kot “šum v komunikaciji”. Več o tem niso pojasnili, resnica pa bo prej ali slej prišla na dan. Bešiča Loredana po tem dogodku do oddaje tega prispevka v tisk več kot teden dni ni bilo v javnosti.
Nova zaušnica ministru
Vlada je nato ustanovila medresorsko delovno skupino za zdravstvo, ki naj bi bedela nad pripravo zdravstvene reforme, neposredno pa jo bo koordiniral predsednik vlade Robert Golob. To je nezaupnica in zaušnica ministru Bešiču Loredanu. Golob je to komentiral z besedami, da “gre za dvig zdravstva na najvišjo možno raven”. A to je nova norost. Golob kot strokovnjak za preprodajo elektrike zdravstva ne more urejati. To je razumljivo vsakomur. Verjetneje je, da bodo tudi pri tem “urejanju” sodelovali tisti, ki so posredovali, da se je Bešič Loredan moral opravičiti Jankoviću. Tako iz zdravstvene reforme ne bo nič. V Poslanski skupini SDS so pripravili več pobud za reševanje razmer v zdravstvu. Vlado so pozvali, naj predlaga nov plačni sistem, znova uvede sistem referenčnih cen za nabavo medicinskega materiala, začasno aktivira vse razpoložljive kadre in dodatna sredstva ter opredeli program za vračanje slovenskih zdravstvenih delavcev, ki so odšli v druge poklice ali v tujino.
Razumni Fides
Ob vseh teh norostih zdajšnje vlade so v zdravniškem sindikatu Fides, kjer so za prejšnjo sredo napovedali stavko, popustili. Med drugim verjetno zato, ker je vse kazalo, da tudi Golob in njegovi poskušajo javnost obrniti proti zdravnikom. Vlada je nato potrdila stavkovni sporazum s Fidesom. Ta med drugim predvideva razreševanje nekaterih stavkovnih zahtev Fidesa v predvidenem ločenem plačnem stebru za zdravstvo. Če ta do 1. februarja 2024 ne bo začel veljati, bo vlada plačna nesorazmerja zdravnikov in zobozdravnikov odpravila v ločenih pogajanjih, so sporočili z vlade.
Pri nevladnikih počepnil
Do zdravnikov in zobozdravnikov ima Golob zelo podcenjevalen odnos. To se je pokazalo tudi v primeru, ko se je s svojimi ožjimi sodelavci v torek, 10. januarja, udeležil t. i. stavke pacientov. Ta pa je bila vse prej kot to. Šlo je za shod posameznih nevladnih organizacij pod vodstvom Jaše Jenulla, ki jih poznamo kot nekdanje petkove kolesarje in kot tiste, ki so pred lanskimi volitvami predsednike levih strank (med njimi Goloba) pod krinko Glas ljudstva pred parlamentom posedli na t. i. oslovsko klop. Odgovarjati so jim moral z dvigom loparčka, na katerem je bilo napisano da ali ne. Golob jim je popolnoma sledil takrat in jim sledi zdaj. Doslej se v državi še ni zgodilo, da bi premier z ožjimi sodelavci stavkal proti lastni vladi ter lastnemu ministru in podpredsedniku vlade, kar se je zgodilo predprejšnji torek.
Dodatek sodnikom in tožilcem
Povsem drugačen odnos ima Golob do pravosodne veje oblasti. Na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva v ponedeljek, 9. januarja, je napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje. Da pokaže resnost, je vsakemu funkcionarju v pravosodnem sistemu (sodnikom in tožilcem) obljubil dodatek pri plači v višini 600 evrov bruto mesečno, in to že s 1. januarjem 2023. Zelo hitro pa se je izkazalo, da Golob za svojo obljubo ni imel realne podlage. O tem ni odločala vlada, ministrstvo za finance, ki upravlja z državnim proračunom, pa z Golobovimi bombončki pravosodnim funkcionarjem ni bilo seznanjeno. Golob se je obnašal, kot da deli svoj denar, dejansko pa gre za denar davkoplačevalcev. Seveda je o tem treba pripraviti poseben zakon, ki ga morata sprejeti vlada in državni zbor. V preteklih dneh je zato zavladala panika. Golob se obnaša kot kralj na Betajnovi. Poznavalci navajajo, da s tem poskuša rešiti predvsem svojo kožo, saj proti njemu poteka predkazenski postopek, povezan z vodenjem Gen-I, ki ga usmerja državno tožilstvo. Vroče zanj je tudi na Balkanu, kjer preiskujejo nekatere sumljive transakcije, povezane z Golobom in Gen-I.
Ogrožena vzdržnost javnih financ
S svojim početjem, povezanim s plačami in selektivnimi dodatki, je Golob razburil druge poklicne skupine. Selektivnemu razdeljevanju dodatkov funkcionarjem nasprotujejo tudi v Skupnosti občin Slovenije. Višje plače pričakujejo v dejavnosti izobraževanja, otroškega, socialnega varstva in zdravstveni negi. Zavrelo je tudi v policiji in med vojaki. Vse več skupin v javnem sektorju zahteva dvig plač po sistemu, če je za ene, je tudi za druge. In prav imajo.
V Policijskem sindikatu Slovenije, kjer so Golobovo vlado doslej precej nekritično podpirali, zdaj navajajo, da se je ta lotila reševanja problematike le v nekaterih poklicih, s tem pa je porušila razmerja, ki bi šele morala biti predmet pogajanja. Zahtevajo dvig plač za štiri plačne razrede, za pooblaščene uradne osebe s posebnimi pooblastili pa še dodaten dvig. V policijskem sindikatu so napovedali, da bodo, če jih bo vlada še naprej ignorirala, “prisiljeni sindikalne aktivnosti drastično zaostriti”. Odgovor vlade pričakujejo do jutri, 20. januarja.
Robert Golob je torej močno ogrozil finančno vzdržnost države.
Sebi dvojno plačo
Hkrati smo priča napovedim, da vlada pripravlja spremembe funkcionarskih plač. Osnovne plače najvišjih funkcionarjev naj bi se glede na napovedi podvojile – z zdajšnjih okoli 6.000 evrov bruto mesečno na približno 12.000 evrov bruto, k temu bodo prišteti še dodatki. Plačno razmerje naj bi bilo namesto zdajšnjega ena proti 4,5 kar ena proti sedem. Predlog sprememb naj bi vlada pripravila do 30. junija, veljati naj bi začel s 1. januarjem. Med funkcionarji pa so tako predsednica države Nataša Pirc Musar kot Robert Golob in ministri. Ob tem spomnimo, da si je vlada pod vodstvom Janeza Janše (marca 2020) v času hude zdravstvene krize plače znižala, čeprav so delali tako rekoč dan in noč. Tega občutka pri zdajšnji Golobovi vladi ni.
Pospešeno v krizo
Ob vsem tem gre Slovenija v krizo. O tem so razpravljali tudi predstavniki Kluba slovenskih podjetnikov (SBC). Vlado pozivajo k ukrepom za boljšo državo. Več o tem lahko preberete v prispevku Jožeta Biščaka v reviji.
Po besedah generalnega sekretarja sindikata poklicnega gasilstva Davida Švarca je ob dogajanju v zadnjem času v njihovih enotah zavrelo. Kot je povzel, je prišlo do dviga plač v zdravstvu in socialnem varstvu, v delu vzgoje in izobraževanja. Sodniki in drugi funkcionarji v pravosodju so dobili dodatnih 600 evrov s 1. januarjem. Že ob svojem nastopu pa je vlada plače ministrov in državnih sekretarjev dvignila v najvišje mogoče plačne razrede. Dvig, kot so ga bili deležni slednji, bi za poklicnega gasilca v 24. plačnem razredu pomenil osem plačnih razredov. Prav tolikšen dvig sedaj zahtevajo od vlade, pri čemer dogovor pričakujejo najpozneje do 27. januarja, sicer bodo stopnjevali sindikalne aktivnosti. Kot prvo napovedujejo shod pred vlado 16. februarja. Seveda pa po novem dvig plač pričakujejo tudi predstavniki drugih stanovskih skupin znotraj javnega sektorja.
Vida Kocjan