“Na seji odbora za zunanjo politiko in komisije za nadzor javnih financ (KNJF) v Državnem zboru RS je bila na pobudo poslanske skupine SDS obravnavana točka: Nakazila ministrstva za zunanje zadeve Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR). Problematika nakazil Tanje Fajon – Dejan Prešiček,” je preko družabnega omrežja X izpostavila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in dodala, da so bili sprejeti njihovi predlagani sklepi in dva dodatna. “Za je glasoval tudi poslanec stranke SD”.
“CMSR je samostojna neprofitna organizacija, ki se osredotoča na mednarodne ekonomske odnose. Soustanovili sta jo Republika Slovenija in SID banka za izvajanje raziskovalnih, svetovalnih in izobraževalnih dejavnosti na področjih, pomembnih za razvojno sodelovanje”, je razvidno iz uradne spletne strani. Na začetku meseca smo se razpisali o izdatnih transakcijah ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki ga vodi nekdanja predsednica stranke SD Tanja Fajon, Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), odkar je junija 2023 vodenje prevzel nekdanji kulturni minister Šarčeve vlade iz kvote SD Dejan Prešiček. Zavod je že oktobra 2023 prejel skoraj 600 tisoč evrov, dva meseca za tem 450 tisoč evrov, marca letos pa je prejel še vrtoglavih 970 tisoč evrov.
Poslanec SDS Andrej Kosi je na seji izpostavil, da je zanimivo, da v ta center za mednarodno sodelovanje v osmih letih namenimo 300 tisoč eur. “Potem se objavi razpis, da v prvem krogu ni primernega kandidata, nato se razpis prilagodi, da dobimo primernega kandidata, ki je znotraj ustreznih političnih vrst. In nato v kratkem času namenimo 2,1 milijona eur. Če to gledamo laično, so to znaki korupcije,” je prepričan poslanec.
“Rečeno je bilo, da je vse transparentno, da je transparentnost zagotavljena s tem, da to tudi potrdi vlada,” je izpostavil Kosi in spomnil, da je Golobova vlada potrdila tudi nakup Litijske, pa to ni bilo transparentno. “Sklicevati se na vlado, kjer so že bile korupcijske zadeve, je neustrezno.”
“Kar me najbolj zanima je, zakaj tako izrazit skok teh prednakazil iz ministrstva za zunanje zadeve Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj, če projekti v bistvu še niso dokončno potrjeni in nimajo še možnosti nekega črpanja,” je na seji problematiziral poslanec Danijel Krivec. Nakazilo tolikšnega števila predujmov se zdi sumljivo tudi poslancu Radu Gladku. “Nerazumno nam je, ko vidimo, da ministrstvo za zunanje zadeve nakazuje toliko predujmov. Zakaj? Vi bi, po logiki, morali plačevati zaključene projekte. Zakaj ste v tako kratkem času nakazali za 2 milijona evrov predujmov?” je namreč izjavil Gladek.
Skoraj medijska tišina
Poslanec Tomaž Lisec se je strinjal, da je potrebno ljudem pomagati, ampak ko pogledaš projekte, ki jih financiramo, ti gre malo na smeh. “Zares zanimivi projekti. In od 50 do 100% financiranje s strani Republike Slovenije določenih projektov, kar bi pri resnemu poznavalcu financ in politike postavilo kar nekaj vprašanj glede transparentnosti in korupcije”.
“Predstavljajte si, da bi se namesto imen Tanja Fajon in Dejan Prešiček pojavljala imena dr. Anže Logar in dr. Vasko Simoniti. Tamle zunaj bi bilo verjetno 20 novinarjev, ki bi govorili “korupcija, netransparentnost, klientelizem etc., etc. Sedaj pa skoraj medijska tišina,” je kritično izpostavil Lisec in dodal, da toliko o tem, kje so dvojni vatli.
Sprejeti so bili štirje sklepi
Kot že rečeno, sta bila na včerajšnji seji sprejeta dva predlagana sklepa in še dva dodatna. “Odbor za zunanjo politiko in komisija za nadzor javnih financ pozivata ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, da pripravi poročilo o ustreznosti in transparentnosti nakazil Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj za obdobje od maja 2020 do maja 2024 ter ga pošlje odboru in komisiji v roku enega meseca,” se je glasil prvi sklep. Drugi sklep pa: “Odbor za zunanjo politiko in komisija za nadzor javnih financ pozivata Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), da preveri poslovanje ministrstva za zunanje in evropske zadeve s Centrom za mednarodno sodelovanje in razvoj v obdobju aktualne vlade.”
Na lastno pobudo je KPK sicer že uvedla predhodni preizkus, kar v praksi pomeni, da preverja sume kršitev iz njenih pristojnosti oz. pridobiva “razpoložljivo dokumentacijo in relevantna dejstva”. Poslanska skupina SDS je v obravnavo naknadno vložila sklep, po katerem bosta odbora pozvala ustanovitelja zavoda, vlado in SID banko, da preučita možnost transparentnejšega delovanja in dostopa do podatkov prek sistema Erar. NSi pa je naknadno predlagala sklep, po katerem bosta odbora DZ računskemu sodišču predlagala, da opravi revizijo CMSR od leta 2018 do letos.
Ž. N.