V petek, 10. maja, se je iztekel rok za vložitev kandidatur za volitve v evropski parlament, hkrati pa se je tudi uradno začela predvolilna kampanja. Slednja dejansko poteka že vsaj od začetka leta.
Z vložitvijo kandidatnih list je tudi postalo nekoliko jasno, kako bomo Slovenke in Slovenci 9. junija letos odločali. Na petih dosedanjih slovenskih volitvah poslancev evropskega parlamenta bomo izbirali največje število poslancev doslej (devet; leta 2004 smo jih volili le sedem), za glasove pa se bo potegovalo enajst kandidatnih list, kar je manj kot v preteklosti.
Glasovanje bo kot že v preteklosti potekalo na dveh ravneh: najprej na glasovnici izberemo kandidatno listo, ki jo želimo podpreti, nato pa po lastni želji in presoji na tej listi označimo kandidata/kandidatko, ki mu želimo dati preferenčni glas. Prav preferenčni glasovi so namreč tisti, ki velikokrat odločajo o končni sestavi pri delitvi poslanskih mandatov. Ko bodo namreč v nedeljo, 9. junija, pozno zvečer znani (neuradni) izidi, bo okvirno jasno, kako bodo poslanski mandati razdeljeni tako po listah kot poimensko.
Realna pričakovanja: do poslancev tri ali štiri liste
Glede na nizko število poslanskih mandatov, ki pripadajo Sloveniji, pa je jasno, da bodo glavni dobitek imele samo prve tri ali največ štiri liste. Teoretično bi sicer evropske poslance lahko dobilo prvih devet list (od skupaj dvanajstih) pod pogojem, da bi bil njihov izid dokaj izenačen v razponu od 9 do 14 odstotkov. Seveda je v realnosti vse precej drugače. Jasno je, da bodo prednost imele predvsem parlamentarne stranke – vseh pet bo namreč kandidiralo na evropskih volitvah, za poslanska mesta pa se jih je potegovalo še veliko več. Pred desetimi leti je za osem poslanskih mest kandidiralo kar 16 list. Ob tem velja spomniti, da vsaj v Sloveniji ne obstaja formalni prag za pridobitev poslanskega mandata. Vseeno pa v praksi to pomeni, da mora lista osvojiti vsaj deset odstotkov, čeprav bi teoretično zadostovalo tudi manj. Na prejšnjih volitvah so poslanske mandate osvojile štiri liste, med katerimi je bila na četrtem mestu NSi z 11,12 odstotka glasov, kar je malo manj kot osmina vseh glasov, zato ti preprosti izračuni niso vedno pravilo. Zakon o volitvah v evropski parlament določa, da se delitev mandatov opravi na ravni celotne države, kjer se poslanska mesta dodelijo listam kandidatov po d’Hondtovem sistemu, nato pa se s pomočjo štetja preferenčnih glasov naredi imenska razporeditev mandatov.
Zeleni nagajajo Gibanju Svoboda
Kot kaže, bomo torej na volitvah 9. junija izbirali med enajstimi listami, tri od njih so bile vložene tik pred koncem roka. Tako so svoje liste kandidatov doslej vložile: SDS, NSi, SLS, Gibanje Svoboda, Levica, SD, DeSUS & Dobra država, Zeleni Slovenije, Vesna, Resni.ca, Pirati in Nič od tega. Kandidatna lista Piratov je bila zavrnjena zaradi premajhnega števila podpisov. Realne možnosti imajo samo SDS, NSi, Gibanje Svoboda in SD, slednja pa se bo verjetno morala spet zadovoljiti le z enim poslancem in ne več z dvema. Čisto mogoče je, da bo morda en poslanski mandat osvojila še SLS, vendar jo v preteklosti ankete praktično niso zaznale, so pa zato zaznale stranko Vesna z nosilcem Vladimirjem Prebiličem, kočevskim županom in nekdanjim članom SD. Na njeni listi pa ni mogoče najti Jasminke Dedić, ljubljanske mestne svetnice, ki se je upala spopasti z Zoranom Jankovićem glede kanala C0, medtem ko je kandidatka te stranke Manca Košir nedavno umrla, zato bo na mestu, kjer bi bilo navedeno njeno ime, prazen prostor. Vendar imata Gibanje Svoboda (ki je v svojem izvirniku dejansko stranka Zelena dejanja) in Vesna težavo, ki se imenuje Zeleni Slovenije. Na omenjeni listi – spomnimo, stranko vodi Andrej Čuš, nekdanji član SDS in tudi njen nekdanji poslanec – bo nosilec nihče drug kot Klemen Grošelj, dosedanji evroposlanec, ki je bil leta 2019 izvoljen na listi LMŠ in bi po tej logiki sedaj kandidiral na listi Gibanja Svoboda. Vendar so ga že konec marca letos v stranki očitno »vrgli čez ramo« in se je kandidaturi odpovedal, nato pa se je praktično enako zgodilo še z nesojenim nosilcem liste Gibanja Svoboda Aleksandrom Merlom. No, oba prebežnika sta skupaj z neodvisno poslanko v DZ Mojco Šetinc Pašek zdaj pristala na listi Zelenih Slovenije, kar sicer dviguje rating te liste, a očitno premalo za izvolitev – bo pa lista ZS močno odžirala glasove tako Gibanju Svoboda kot Vesni. Predvsem Golobovi bodo imeli zaradi tega glavobol. Pa tudi zaradi povsem zgrešenih in živčnih nastopov njihove nosilke Irene Joveve.
Manifest za preudarnost
Zagotovo ima daleč največ možnosti za zmago SDS, ki je listo sestavila že februarja letos in jo tudi javno predstavila, kasneje pa jo je svet stranke potrdil, SDS pa je listo v nespremenjeni sestavi tudi uradno vložila v kandidatni postopek. Kot je že znano, bo nosilka liste prvič Romana Tomc, na drugem mestu je Milan Zver, ki ima hkrati kot evroposlanec največ izkušenj, v tem trenutku pa se najbolj spopada z Evropsko komisijo zaradi umazane vloge Vĕre Jourove pri vmešavanju v slovenski pravni red (vplivanje na ustavno sodišče in njegove odločitve v primeru RTV Slovenija). Toda le malo pred začetkom uradne kampanje je SDS predstavila manifest »Preudarno za Slovenijo v Evropi«. Njegovi glavni poudarki so, da je treba preudarno delati in tudi voliti za zavarovanje evropskega načina življenja, varno Evropo, za razvito Slovenijo v Evropi, za Evropo za vse generacije, za Slovenijo v demokratični Evropi in za Evropo narodov. Kot je pojasnil predsednik SDS Janez Janša, je manifest dokument, v katerem lahko najdemo ključna izhodišča, ki jih SDS zagovarja v tej volilni kampanji in ki so združena pod besedo #prEUdarno: »Preudarnost je namreč tista beseda, ki smo jo najbolj pogrešali zadnjih 10 let v oblikovanju politik EU. Preudarnost je tista beseda, okrog katere je bila EU pravzaprav zasnovana kot prostor miru in blaginje s ciljem, da bo nekoč celoten evropski kontinent združen skupaj v Evropski uniji. V prostoru, ki bo varoval tako države članice kot tudi državljane teh držav.«
Zeleni prehod kot tipičen primer
V nadaljevanju je izpostavil, da EU potrebuje v naslednjih petih letih preudaren premislek o vodenju reform in t. i. prehodov: »Potrebujemo preudarno politiko zelenega prehoda, preudarno politiko odnosa do migracij, še posebej pa preudarnost pri ločevanju legalnih in ilegalnih migracij.« Dodal je, da mora ta preudarnost temeljiti na dejstvih in argumentih, na znanstvenih dosežkih: »Evropska unija ne predstavlja večinskega dela planeta, je pa najboljša na številnih področjih. Ta področja so tisto, na čemer lahko temelji preudarna notranja in razvojna politika EU.« Romana Tomc je manifest predstavila podrobneje in izpostavila, da želi SDS pridobiti čim več izkušenj iz konkretnih stikov z ljudmi na terenu. Zato so v manifest vključili težave, ki jih največkrat omenjajo.
Upamo lahko, da bo 9. junija zmagal razum oz. zdrava pamet, saj bo treba politiko EU v prihodnosti graditi z več razumnosti ter manj popuščanja interesom lobijev in korporacij.
Kaj prinaša manifest Preudarno za Slovenijo v Evropi
Manifest ima šest točk, ki jih navajamo v nadaljevanju:
1. ZA zaščito evropskega načina življenja. Na našo zgodovino, kulturo in dosežke smo ponosni, zato si bomo prizadevali, da
evropski način življenja prenesemo tudi na naše otroke. Evropa je raznolika, vendar delimo skupno krščansko kulturo in dediščino. Dediščino evropske civilizacije, izraženo v našem načinu življenja. Evropski način življenja je zgrajen na temeljih miru, varnosti in solidarnosti. Kdor pride k nam, se mora prilagoditi našemu načinu življenja in ne obratno. Naša pravica je, da odločamo, koga bomo sprejeli in koga ne.
2. ZA varno Evropo. Evropo bomo naredili spet varno. Ni svobode in blaginje brez varnosti. Zato delamo za Evropo, kjer ni prostora za terorizem in kriminal. Zunanje meje bomo zavarovali pred nezakonitimi migracijami. Delamo za Evropo, v kateri bomo poskrbeli tudi za energetsko in prehransko varnost. Storili bomo vse, da bodo naše družine in tudi družine naših otrok in vnukov varne tako v Sloveniji kot drugje po Evropi. Varnost starejših in njihovo dostojno življenje je naša zaveza njim, ki so naše skupnosti gradili.
3. ZA razvito Slovenijo v Evropi. V Evropski uniji smo ustvarili enoten trg, skupno valuto in povezano gospodarstvo. Slovenija ima od tega trga velike razvojne koristi. Visoka konkurenčnost evropskega trga terja stalno prilagajanje in velika vlaganja v raziskave, ki jih močno vzpodbujamo. Ob tem z ukrepi, ki so postopni in razumni, ki naše gospodarstvo krepijo in ne obratno, varujemo naše okolje in ga ohranjamo za prihodnje generacije. Zavedamo se, da brez kmeta ni ne hrane in ne življenja.
4. ZA Evropo za vse generacije. Premalo rojenih otrok je strateški problem tako Slovenije kot Evrope. Zato bomo podpirali družine in spodbujali enakopravnost med spoloma. Spola, moški in ženski, sta enakopravna, vendar različna v svojih nezamenljivih naravnih vlogah očetovstva in materinstva. Krepili bomo veselje do novega življenja. Ta je hkrati edini trajni temelj solidarnosti med generacijami in zagotovilo za varno starost.
5. ZA Slovenijo v demokratični Evropi. Gradili bomo Evropo, v kateri bodo odločali na nacionalnih in evropskih volitvah demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva. Zoperstavili se bomo vladavini neizvoljenih; tako tistim v bruseljski birokraciji kot tistim v samooklicanih nevladnih organizacijah ali medijskih korporacijah. Terjali bomo enaka pravila tako za majhne kot za velike države članice EU. Načelo soglasja naj ostane način sprejemanja vseh bistvenih odločitev v EU.
6. ZA Evropo narodov. Evropska unija se bo ohranjala in krepila, če bo hkrati dovolj varovala naš način življenja in upoštevala različnost evropskih narodov ter se širila na tiste evropske države, ki še niso v EU. Zadnje desetletje nas je naučilo, da se v primeru, če se ne širi EU, širijo tisti, ki nas ogrožajo. Zato bomo gradili Evropo, o kateri so sanjali ustanovni očetje Unije; kot prostor miru, blaginje in varnosti za vse njene suverene narode.
Nad Evropsko komisijo tudi s sodiščem
Dan po predstavitvi manifesta so Janez Janša, Milan Zver in profesor mednarodnega prava Miha Pogačnik javnosti predstavili tožbo, ki so jo vložili proti Evropski komisiji zaradi (ne)razkritja internih dokumentov EK o misiji podpredsednice EK Vĕre Jourove v Sloveniji in njenega nedopustnega vmešavanja v notranje zadeve Slovenije. Po Janševih besedah je iz opomnika, kjer je viden le del vsebine, vidno, da je že napoved vsebinskih točk pogovora takšna, da eksplicitno krši načelo delitve oblasti oz. pristojnosti EU, kajti Evropska komisija nima nikakršnih pristojnosti, da kaj zahteva od kateregakoli ustavnega sodišča. Poudaril je, da je bil obisk evropske komisarke Vĕre Jourove namerno vključen v čas odločanja o noveli zakona o
RTV na ustavnem sodišču in da Evropska komisija še vedno skriva tretjo točko pogovorov na ustavnem sodišču. Zakaj bi to točko skrivali, če trdijo, da se o RTV niso pogovarjali, je spomnil Janša. Zver pa je izrazil upanje, da bo tožba pozitivno vplivala na prihodnost EU, navsezadnje gre za eksemplarični primer.
Mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik pa je pojasnil, da je vse postopkovne kršitve potrdila tudi evropska ombudsmanka, ki je kar dvakrat dala prav Zveru in ga je na koncu tudi napotila na sodno pot. V tožbi je evidentiranih kar 17 dokazov, da so se nepravilnosti zgodile. Razložil je, da na področju pravosodja države članice niso prenesle vseh pristojnosti na Evropsko unijo, pravzaprav niso prenese nobene od resnih suverenih pristojnosti: »Tu pa je prišla Vĕra Jourová in dejala, da je evropsko pravo primarno in da je ona nad nami.« Postopek se bo po mnenju pravnika končal vsebinsko z vidika ključnega vprašanja, koliko lahko EU vpliva na državo članico tudi onkraj tega, kar je zapisano v pogodbah.
Gašper Blažič