Evroposlanka Romana Tomc je nedavno izpostavila predlog Evropske komisije – da v Sloveniji nimamo niti urada za demografijo, čeprav bi potrebovali ministrstvo, ki bi se posvečalo temu perečemu področju. Demografski podatki namreč kažejo, da se število slovenskih državljanov zmanjšuje, obenem pa povečuje število tujcev, ki prebivajo v Sloveniji. Zadnji popis prebivalstva, ki je ljudi vprašal po narodnosti, pa je bil izveden leta 2002.
Statistični podatki, ki se nanašajo na prebivalstvo v Sloveniji, kažejo zaskrbljujoče negativne trende. Z negativnimi trendi mislimo predvsem na negativen naravni prirastek. Zadnji statistični podatki kažejo, da ima Slovenija 2.123.949 prebivalcev (podatek je za obdobje 1. januar 2024), število živorojenih znaša 17.627, število umrlih pa 22.492 (podatka sta za leto 2022). To pomeni, da v Sloveniji beležimo negativen naravni prirast, saj več ljudi umre, kot se jih rodi.
Vsak 12. prebivalec Slovenije je tuji državljan!
Ker se vse od leta 2002 ne zbira več podatkov o narodnosti, težko ocenimo, kakšen je resnični delež slovenskega prebivalstva. Ali Slovenci v lastni državi resnično postajamo manjšina? V zadnjih letih namreč beležimo trend povečevanja deleža tujega prebivalstva. SURS: “Sredi leta 2022 je v Sloveniji prebivalo 1.930.485 državljanov Republike Slovenije in 178.247 tujih državljanov. Tuji državljani so pomenili 8,5 % prebivalstva Slovenije.”
Največ tujcev je v občinah Sežana, Izola in Jesenice
Kot še navaja dotični urad, so imele tega leta največje deleže tujih državljanov med prebivalstvom sledeče občine: Sežana (16,8 %), Izola (16,3 %) in Jesenice (15,9 %). V štirih občinah pa so tuji državljani predstavljali manj kot en odstotek prebivalstva. To so bile občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž, Kobilje in Sveta Ana.
Več slovenskih državljanov se odseli kot priseli
Na ravni regij je bil delež tujih državljanov največji med prebivalci obalno-kraške regije (13,9 %), najnižji pa v pomurski regiji (2,8 %) (več). Zaskrbljujoč je tudi trend odseljevanja v tujino. Podatki po letih kažejo, da se je iz Slovenije v večino letih več državljanov odselilo kot priselilo nazaj. Gre torej za še en negativen trend, ki pomeni dodatno demografsko siromašenje Slovenije (več) in predstavlja nevarnost za obstoj naroda.
Po poročanju Vlade RS je ključni vzrok za izseljevanje po osamosvojitvi iskanje boljših kariernih priložnosti. Še dva vzroka sta pustolovstvo in ljubezen. “Izseljevanje je poskočilo z zadnjo ekonomsko-finančno krizo (2008/09) in se odtlej stalno zvišuje ter dosega približno 9.000 državljanov na leto.” (več). Obenem smo prepričani, da slabšanje varnostnih razmer v državi in draginja nista dejavnika, ki bi pozitivno vplivala na demografske trende. Vlada je naredila škodo tudi z ukinitvijo urada za demografijo, ki bi obenem moral nasloviti vprašanje vrednot, zlasti odnosa do življenja. Namesto tega se del vladajočih rajši ukvarja s podporo “abortivni kampanji” in promovira evtanazijo (več).
Na odločanje za starševstvo pa negativno vpliva tudi večja finančna negotovost pod aktualno vlado. Obenem je ključno, da se vrednote, kot sta očetovstvo in materinstvo ustrezno ovrednoti, za kar so potrebne spremembe v šolstvu. Pomembno je spodbujati vrednote družinskega življenja in hitro osamosvajanje otrok ter spodbujati šolanje za poklice, ki so perspektivni (več). Prav tako je nujno ustvarjati zdravo okolje za podjetništvo, z ugodnimi davki in manj birokracije, kar prinaša več delovnih mest (več), ljudi pa odvrača od tega, da bi karierne priložnosti iskali na tujem. To bi obenem privabilo izobražene tuje delavce in ne zgolj ceneno delovno silo (več).
Domen Mezeg