V preteklosti smo poročali o problemu feminizacije slovenskih sodišč. Problem ženskih sodnic ne bi bil problem, kakršen je v Sloveniji, če bi ženske, ki postanejo sodnice, tudi bile sposobne za opravljanje takšnega dela, tako pa se po mnenju strokovnjakov problem začne že na pravnih fakultetah v Sloveniji. Spodaj razkrivamo sestavo Okrajnega sodišča v Ljubljani, na katerem z veliko večino prevladujejo ženske.
Samo število ženskih sodnic ne bi predstavljalo problema, če bi to bile ženske, ki so primerne za takšno službo. Ženske, ki postavljajo na prvo mesto zakon in pravico namesto lastne interpretacije ter osebne agende. A na žalost v Sloveniji temu ni tako.
“Francozi bodo imeli leta 2020 povsem feminizirano pravosodje. Stoodstotno. V Franciji to ni problem. Sem in tja se pojavi kakšen problem, sem in tja kakšen odvetnik pove, da so napisali krasno pritožbo, da je sodnija ni razumela, ampak v glavnem tam to ni problem. Pri nas pa je. Zakaj? Ker ne gre za to, da so to ženske, pa da so brez občutka za pravičnost in tako dalje, ampak gre za to, kakšne ženske so tiste, ki se, prvič, sploh vpisujejo na pravo,” je v septembrskem intervjuju za 1. program TV Slovenija povedal nekdanji sodnik na sodišču za človekove pravice in profesor kazenskega procesnega prava dr. Boštjan M. Zupančič.
Več kot 90 odstotkov vseh sodnikov predstavljajo ženske
Na Okrajnem sodišču v Ljubljani sodnice predstavljajo kar 92 odstotkov vseh sodnikov. Od 95 sodnikov je kar 88 sodnic. To predstavlja velik problem, saj sodniški poklic v Sloveniji ni dovolj cenjen, s svojim delom pa še niso prepričali javnosti, da si ugled tudi zaslužijo. V zahodnih demokracijah je namreč položaj sodnika najvišji na lestvici pravniških poklicev, v ZDA pa imajo sodniki celo višji družbeni status od profesorjev na fakultetah.
Profesor Zupančič meni, da se velika večina težav slovenskega pravosodja začne že na pravni fakulteti. V intervjuju za Večer je povedal: “Pri nas je vir problema pravna fakulteta. Vem za konkretne primere ljudi, ki so bili retardirani in so naredili pravno fakulteto, ker jih nihče ni vprašal, koliko je dva in dva. Potem so takrat na isti način prihajali skozi pravosodni izpit. Ne vem sicer, kaj se zdaj dogaja, ampak to je trajalo leta, desetletja. In rezultat je tukaj. /…/ Zato se dogajajo take norosti. To je možno samo v Sloveniji. /…/ Tu ne gre predvsem za vprašanje feminizacije sodstva. To je vprašanje vpisa v prvi letnik pravne fakultete. Profesor Bučar mi je rekel, da to niso sodniki, da so uradniki. Slabi uradniki, je dodal. Slovensko pravosodje je katastrofa.”
Kot ena izmed možnih rešitev se zaradi načina imenovanja sodnikov v Sloveniji omenja vpeljava obveznih kvot po zgledu Evropskega parlamenta. Resnici na ljubo, uvedba obveznih kvot, ki bi določale razmerje med moškimi in ženskami, je začasna rešitev, ki na dolgi rok ne reši ničesar.
Kvote so samo začasna rešitev
Problema se je potrebno lotiti sistemsko. Kvote naslavljajo zgolj simptome, ne pa samega vzroka za katastrofalno stanje slovenskega sodstva. In če bi bile kvote v sodstvu veliko sprejemljivejša rešitev, saj so sodniki imenovani s strani državnega zbora, kot pa so kvote na volitvah, kjer naj bi bila izbira prepuščena volji ljudstva, to ne predstavlja rešitve na dolgi rok.
Slovensko sodstvo potrebuje sodnike, ki bodo cenili pravo in pravico, ne aktivistov, ki bodo dano moč izrabljali za sproščanje lastnih frustracij. Slovensko sodstvo potrebuje ljudi, ki bodo ta poklic opravljali zaradi poklica samega, in ne zaradi stacionarnega dela in normalnih delavnih ur, kar ustreza ženskam z družino. Dokler se bodo za poklic sodnika odločali ljudje, ki v poklicu vidijo veliko več ugodnosti in koristi zase, bomo imeli katastrofalno sodstvo, ki ni samo sramota za državo, temveč v posmeh celotni EU.
Ivan Šokić