Afera Sova še danes buri duhove. Ali je bil Bojan Bratuša eden od informatorjev pri aferi Sova, se ne ve zanesljivo, ve pa se, da je medijsko igro vodil časopis Dnevnik in takratni novinar Rok Praprotnik, kakor piše novinarka Petra Janša v današnji številki revije Demokracija. O afer Sova pa je pisal tudi Miro Petek v knjigi V Sovinem gnezdu.
“V času te afere sem bil v parlamentarni komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) in od blizu spremljal ta dogajanja, ki sem jih nato tudi opisal v knjigi. To je bila velika medijska igra s političnim ozadjem in enim samim ciljem, to je rušitvijo prve vlade Janeza Janše, medijsko igro pa je spretno vodil Rok Praprotnik, takrat novinar Dnevnika, ki je dobival (dez)informacije tako iz samega Sovinega gnezda kot tudi iz poslanskih vrst levice. Mediji so takrat objavili na stotine prispevkov, ekskluzivo te afere si je lastil Dnevnik, preostali mediji so na dan objave v Dnevniku šli po sledeh Praprotnikovega pisanja in spet gradili svoje zgodbe. Te zgodbe niso nastajale na dejstvih, temveč polresnicah, izmišljijah, mnenjih,” se je v zapisu Vsa naša gnezda med rušenjem druge Janševe vlade spominjal Miro Petek.
Pravniki menili, da je Šturmova skupina imela pravno podlago za nadzor Sove
Petek zapiše: “Rok Praprotnik je 20. marca 2007 na prvi in drugi strani objavil članek ‘Dolgi politični prsti v bazah podatkov tajne službe. Pod plaščem tajnosti in z vprašljivo pravno podlago je vladna skupina vstopila v prostore Sove in pridobila podatke iz najbolj tajnih registrov.’ Ne eno ne drugo ni držalo. Pravniki – tudi dr. Rajko Pirnat in dr. Miro Cerar − so nato v drugih medijih odgovarjali, da je vladna skupina imela pravno podlago za nadzor Sove. Dolgih političnih prstov pa ni bilo, res pa je, da je sama afera odkrila vrsto nepravilnosti z ustanovitvijo in porabo črnega fonda, kjer pa so bili tudi dolgi prsti ljudi, ki so v času Ropove ali Drnovškove vlade gospodarili v Sovi.”
Toda mnenja pravnikov niso bila objavljena v Dnevniku, temveč v drugih medijih, opozori Petek. Zato pa je Dnevnik isti dan na tretji strani objavil članek ‘Široka pooblastila dopuščajo vpogled v drobovje Sove’, v katerem je Rok Praprotnik trdil, da vladna “skupina vstopa tudi v najbolj tajne Sovine baze”, in dodal, da se je po njegovih informacijah to že zgodilo.
Ljudje iz Sove (dez)informirali Praprotnika
“Njegove informacije niso bile točne. Ljudje iz Sove so (dez)informirali Praprotnika o vsakem detajlu, tudi za članek ‘Janševi ljudje so bili tajno v Sovi okoli 35 ur’, ki je bil objavljen 27. marca 2007, v katerem pa je podatek o številu ur za spremembo držal, niso pa bili v Sovi tajno, saj je to bila vladna skupina, legalno in legitimno ustanovljena s sklepom vlade, in je v stavbo Sove stopila skozi glavni vhod,” je bil jasen Petek.
V besedilu ‘Negativci v ravnotežju’ 29. marca 2007 je Praprotnik postavil trditev: “Zdaj je že povsem jasno, da je kratkoročni politični cilj operacije Sova predsednik republike Janez Drnovšek.” Petek opozori, da je Praprotnik s to tezo hotel prevaliti pozornost glede spornega nakupa letalske karte za Drnovškovega zdravilca iz črnega fonda in kazati na grdo vlado, ki napada Drnovška, ki je bil takrat že precej bolan. “To je bil zelo spreten manever, saj se v medijih sploh niso ukvarjali z nepravilnostjo tega nakupa ali črnim fondom nasploh, temveč so množično moralizirali, kako je to nespodobno do Drnovška. Nakup te karte je bila ena od mnogih nepravilnosti, ki so se dogajale v Sovi in jih je odkrila vladna skupina.”
Naveza Praprotnik-Podbregar
Miro Petek spomni, da je z Rokom Praprotnikom precej sodeloval tudi nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar, ki so ga v Dnevniku večkrat tudi gostili. 22. marca 2007 je Dnevnik objavil besedilo ‘Nepredvidljive posledice za tajno službo. Nekdanji direktor Sove meni, da ima razkrivanje informacij o tajnih sodelavcih Sove za sodelavce na osebni ravni zelo nepredvidljive posledice’. “Niti takrat niti danes ni bil razkrit noben sodelavec, in ko smo takrat poslanci obiskovali Sovo, smo glede tega tudi dobili povsem jasne odgovore. Vladna skupina je odkrila podjetje Webs, ki ga je Sova ustanovila z denarjem iz črnega fonda, in se je ta denar tudi pretakal v to podjetje. Sova ne bi smela ustanavljati podjetij,” je jasen Petek.
Ivana Pungerla je razkril Dnevnik
Je pa Dnevnik 23. maja 2007 na prvi strani uvajal temo z naslovom ‘Premier s prstom pokazal na tajnega sodelavca Sove’, na drugi strani pa naslov ‘Premier Janša razkril tajnega sodelavca Sove’. Eno od izjav takratnega premierja so križali s poročanjem nacionalne televizije in povzeli sklep, da je z informacijo o podjetju Webs mogoče odkriti ime tistega, ki je ustanovil podjetje, ta pa je tajni sodelavec Sove. Ime so dejansko razkrili kar v Dnevniku. To je Ivan Pungerl, ki je bil prvi ustanovitelj Websa.
Protagonistom afere kljub vsesplošni medijski podpori vendarle ni šlo vse povsem po načrtih, odkrivale so se nepravilnosti znotraj Sove in ljudje so spoznavali, da ni problem vladni nadzor, temveč delovanje Sove.
Praprotnik v novih gnezdih
Zgodovina se je sicer ponovila v času druge Janševe vlade in priča smo bili že videnemu. Tudi takrat so se začeli medijski obračuni s Sovo, le Rok Praprotnik je v tem času zamenjal službo. Našel je novo gnezdo. In čez čas spet novega.
Rok Praprotnik se v vsem svojem pisanju in drugih rabotah ni trudil skrivati sovražnosti do Janeza Janše. S takratnim predsednikom KPK, danes pa ministrom za pravosodje Goranom Klemenčičem sta Janši spisala razvpito obremenilno poročilo KPK. Vrhovno sodišče je pozneje ugotovilo, da je bilo Janezu Janši, ker mu osnutek poročila KPK ni bil poslan v izjasnitev, nezakonito poseženo v ustavne pravice, ki so mu zagotovljene z 22. členom ustave in se nanašajo na enako varstvo pravic. Zato je moral KPK poročilo v delu, ki se nanaša na Janšo, odpraviti. Spomnimo, da je Klemenčič-Praprotnikovo poročilo povzročilo ustavitev takratnega izvajanja strukturnih reform in padec bonitetnih ocen v času vrhunca finančne krize. Slovenija je zato imela tudi materialno škodo.
Goran Klemenčič in Rok Praprotnik sta bila pozneje za svoje rabote nagrajena, prvi s funkcijo pravosodnega ministra, drugi z zaposlitvijo v NLB na mestu direktorja centra za skladnost poslovanja banke. KPK v novi sestavi je sicer Praprotnikovo zaposlitev v NLB vzela pod lupo spomladi 2014, saj je v zvezi s tem prejela več prijav. A se za Praprotnika ni zgodilo nič tragičnega, čeprav je komisija ugotovila, da “postopek izbire in imenovanja Roka Praprotnika na mesto direktorja centra za skladnost poslovanja NLB ni bil v celoti izveden transparentno in sledljivo. Ni pa ugotovila kršitev v primeru suma domnevnih kršitev instituta nasprotja interesov.”
“Politična levica v Sloveniji ima danes imuniteto”
Pričakovano. Vrana vrani ne izkljuje oči. Ali kot je v oddaji na Nova24TV pravilno ugotavljal avtor knjige V sovinem gnezdu Miro Petek: “Politična levica v Sloveniji ima danes imuniteto.”
Demokracija/Petra Janša