V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana nasprotujejo širjenju uporabe konoplje. Kot piše v uradnem stališču, ima ta v medicini omejeno uporabo, rekreativna uporaba pa povzroča številne negativne učinke na zdravje.
“V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana smo prepričani, da liberalizacija uporabe konoplje vodi v povečano pojavnost neželenih učinkov in zastrupitev. Poleg porasta zlorabe konoplje bi se znatno povečala tudi tvegana uporaba konoplje v prometu in na delovnih mestih. V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana smo proti sprostitvi in večanju uporabe konoplje za medicinsko in osebno rabo,” so zapisali v stališču.
V omenjenem centru so objavili stališče pred evropskimi volitvami 9. junija, ki bodo pospremljene tudi s tremi referendumi, s katerimi želi vladajoča koalicija na volitve privabiti odtujene volivce, ki sicer ne bi glasovali. Eno od referendumskih vprašanj se bo nanašalo tudi na širjenje rabe in pridelavo konoplje.
V stališču najprej pojasnijo, da je bila marca 2017 marihuana prestavljena iz prve v drugo skupino prepovedanih drog, s čim je bila omogočena uporaba konoplje v medicinske namene.
“V zadnjih letih opažamo vse večji razkorak med laičnim prepričanjem o učinkovitosti in varnosti uporabe kanabinoidov v zdravstvene namene in stališči medicinske stroke, ki temeljijo na kliničnih raziskavah na tem področju,” so zapisali.
Raba marihuane v medicini ostaja ozko omejena na tri področja, in sicer:
-
- V onkologiji za dopolnilno simptomatsko zdravljenje slabosti, bruhanja in bolečine pri terminalni rakavi bolezni.
- V nevrologiji za dopolnilno simptomatsko zdravljenje spastičnosti in nevropatske bolečine pri multipli sklerozi.
- V pediatriji za dopolnilno simptomatsko zdravljenje bolnikov z redkimi, hudimi oblikami epilepsije.
Poudarjajo, da gre v zgoraj omenjenih primerih zgolj za simptomatsko zdravljenje, z omejenim časom učinkovanja, ki pa ne more spremeniti poteka bolezni ali bolezni pozdraviti.
“Poudarjamo, da za zdravljenje drugih stanj (npr. bolezni prebavil – kronična vnetna črevesna bolezen; bolezni kože – atopijski dermatitis, aknavost, luskavica, kožni rak; bolezni modernega sveta – anksioznost, izgorelost, nespečnost; različnih avtoimunskih in revmatičnih bolezni,…) ni nikakršne strokovno utemeljene podlage, zato takšno uporabo kanabinoidov in konoplje zdravniki odsvetujemo,” zapišejo.
Deregulaciji sledi povečana poraba
Pišejo pa tudi o rekreativni rabi konoplje: “Na podlagi izkušenj držav, ki so se v preteklih letih odločile za deregulacijo konoplje, vemo, da se z večjo dostopnostjo veča njena uporaba, da poleg naraščajočega trajanja uporabe konoplje uporabniki prehajajo na izdelke z višjo vsebnostjo THC ter tudi, da ilegalni trg s konopljo na račun legalizacije konoplje ne izgine.”
V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana trdijo, da so zastrupitve s konopljo (namerne in nenamerne) v porastu. Te se pogosteje pojavijo pri ranljivih skupinah, kot so otroci, mladostniki, ostareli in kronično bolni.
Znaki in simptomi zastrupitve s konopljo, zaradi katerih se uporabniki zatečejo po medicinsko pomoč, so lahko: motnja zavesti (od prekomerne zaspanosti do nezavesti), omotica, vrtoglavica in zanašanje pri hoji, slabost, bruhanje, huda vznemirjenost, tesnobnost in panični napad, pseudohalucinacije, psihotična epizoda, epileptični napad, pospešen srčni utrip, bolečine v prsnem košu, nihanje krvnega pritiska, motnje srčnega ritma, srčni infarkt. Opisani so bili primeri hude in nepopravljive okvare pljuč v povezavi z uporabo elektronskih uparjalnikov za uživanje (“vejpanje”) pripravkov iz konoplje.
Pri otrocih je klinična slika videti nekoliko drugače: “Zastrupitve potekajo z otopelostjo, mlahavostjo, hiperaktivnostjo, razdražljivostjo, lahko celo nezavestjo in epileptičnimi napadi. Otroci se nemalokrat zastrupijo z doma pripravljenimi kolački, piškoti (“kukiji”) iz derivatov konoplje s črnega trga.”
Ž. K.