V času vsesplošne draginje levici ne preostane drugega, kot da poskuša normalizirati bedo, v katero nas vsak dan bolj potiska vlada, od katere so življenjsko odvisni. Na provladnem 24ur je tako mogoče prebrati, da je “hrana še prepoceni”. Si torej lahko obetamo še dražjo hrano?
“Hrana je prepoceni, elektrika je prepoceni, gorivo je prepoceni … ljudje pa komaj iz meseca v mesec. Ti “zeleni prehodniki” živijo v vzporednem svetu. Hkrati pa Kitajska ruši rekorde s porabo premoga. Ampak tega nihče niti ne omeni. Vas je treba stiskati,” je izvajanje dominantnega medija komentiral spletni uporabnik in strokovnjak za varnost Boštjan Perme.
Slovenijo je z zamenjavo oblasti zajela vsesplošna draginja. Ta se po podatkih statističnega urada še najbolj pozna na cenah energentov in prehrane. Skratka, pri življenjskih osnovah. Vlada Roberta Goloba je krivdo za višje cene prehranskih izdelkov s projektom beleženja cen arbitrarno izbranih izdelkov skušala preložiti na trgovce. S projektom so ugotovili, da so osnovna živila vse bolj poceni, prebivalci Slovenije (še posebej tisti z omejenimi prihodki) in statistični urad sta ugotovila ravno nasprotno.
Zdi se, da se je strategija sedaj spremenila. Namesto prelaganja krivde na “kapitalistične” trgovce, sedaj opazujemo poskus normalizacije draginje. Predsednica države Nataša Pirc Musar je pred časom obvestila sonarodnjake, da se bodo morali naučiti živeti z manj. Na 24ur lahko preberemo zgolj enega od razlogov, zakaj naj bi bilo temu tako. Ker naj bi preveč hrane zavrgli in ker je naj ne bi dovolj spoštovali.
A to je zgolj razlaga za laike. Srž tovrstnih prepričanj se skriva v sklopu idej, ki jih danes javnost razume kot “zelena ideologija”. Ta svojih pretenzij ne skriva več: cilj je na vsak možni način omejiti gospodarsko rast. Z višjimi davki, ki namensko zavrejo ekonomsko aktivnost, dražjim življenjem, ki zmanjša potrošnjo, vse bolj obsežno birokracijo, ki paralizira zasebno pobudbo, s prepovedjo vozil na notranje izgorevanje, s katero omejiš posameznika na njegovo neposredno okolico. Vse to obsega t. i. “degrowth” oz. “odrast”. Na neki točki pa bo “odrast” zajela tudi farmacijo, medicino. Bo šele ob akutnem pomanjkanju zdravil prišlo do spoznanja resničnega pomena “odrasti”?
Zanimivo pa je tudi priznanje, kako poteka ideološko opismenjevanje. Na 24ur prostodušno priznajo: “Ključno je, da pravzaprav sploh ne ločujemo več zelenih, okoljskih, trajnostnih tem od ostalih, pač pa da mora biti to kot DNK vpisano v vsak prispevek, dejansko integrirano v vsako temo, v vse vsebine, ki jih obdelujemo.”
Sara Kovač